moja ljubezen
Lepo pozdravljeni!
Pravzaprav ne vem,kje naj začnem.
Pred tremi leti sem začela rezmerje z 18 let starejšim moškim,ki mi pomeni vse še danes in ga imam z vsakim dnem raje.Prvo leto razmerja je živel doma,pri ženi,na svoji domaćiji.Imata dva otroka,kista stara 15 in 18 let.Ženo je po dvejsetih letih zapustil ,tudi zaradi mene.Tudi pravim zato,ker je to tako ali tako nameraval narediti,saj ona ni hotela več otrok,on pa si je to zelo želel.Zdaj sem noseča inzelo vesela,da se ,vsaj tako čutim,življenje obrača meni v prid.Imam ga zelo rada,čutim ,da me zadovoljuje tako spolno kot tudi duševno,kar ni uspelo nikomur prej.Zato sem se tudi odločila za otroka z njim,ne samo zaradi njegove želje.
Bi pa rada omenila,da se z ženo niti ne vidi niti ne sliši,posebej zaradi njega (kolikor ga poznam mu je težko in ga peče vest,da jo je po vseh teh letih zapustil),z otrokoma pa vzdržuje redne stike vsaj enkrat tedensko.Moti me ena stvar:še vedno je poročen.In sploh ne razmišlja o ločitvi.On pravi,da bi mu bilo težko to nekomu razlagati-na sodišču in da bi rad počakal,da se žena sprijazni in sama poda tožbo.Vendar jaz vem,da ona tega ne bo storila,ker si ga še vedno želi nazaj,prav tako otroka.Najina veza ni več skrita,ona ne ve,da sem jaz razlog,da je šel,misli,da sve skupaj prišla kasneje,da je šel zaradi tega ker ni imela otrok.Zdaj,ko je zvedela,da sem noseča je čisto na tleh im me je parkrat klicala in rekla,da niti pod razno ne bo privolila v ločitev,jaz pa sem ji rekla,da je to tako ali tako vseeno,saj je to samo na papirju,jaz pa tako imam,kar si želim-njega samo zase.Glede na to,da on noče imeti opravka s sodfiščem,me zanima kako bo do ločitve sploh prišlo.Zanima me pa še bolj kot to,zakaj me to tako moti in uničuje,čeprav vem,da četudi ne bi bil več z menoj,ne bi šel domov.Ubija me,pomagajte mi.Želela sem si,da se najin prvorojenec rodi po ločitvi,pa se ta zdi takooo daleč.kaj naj storim?
Spoštovana Klara,
vajin skupni otrok ni nobeno jamstvo, da bi vajina zveza obstala, tudi če bi se ločil, od tega ga verjetno odvrača tudi ekonomski dejavnik (delitev kmetije, premoženja ipd.). Ob vseh presežnikih s katerimi ga opisujete, se poraja bojazen, da iz podobnih razlogov tudi ne bo takoj pripravljen vajinega otroka priznati. Upam, da se hudo motim!
Klara,
očitno si dokaj mlada, predvsem pa naivna. Žena mu pomeni enako veliko kot ti, morda celo več. Ne pozabi, pozna jo vsaj 18+ in še toliko let in ima z njo dva otroka. S teboj nima nič oz. komaj prihaja do tega. Tudi pozna te verjetno ne prav dolgo niti tako dobro kot ženo.
Tvoj moški, žal moram to reči. je slabič. Po eni strani želi novo življenje, po drugi pa ni pripravljen dokončno zaključiti staro. Pušča si pomožni izhod. Če ne bo šlo med vama se še vedno lahko pokesa in vrne ženi. Ta ga bo, kot je pogosto znano pri ženskah, počasi sprejela nazaj. Zavoljo družine, otrok.
Zbudi se iz sanj, SI LE ljubica poročenega moškega in to bo veljajo toliko časa dokler se ne bo ločil in poročil s teboj.
Kljub, za mojo oceno slabim izhodiščem za prihodnost, ti želim sreče.
P.S. Kaj je garancija, da ne bo naredil tebi enako kot je ženi in dvema nedolžnima otrokoma, ki so ga oz. ga ljubijo?