Moj sinček se ima za žensko. Ima starejšega brata, ki mu je večkrat rekel, da ima poženščeno ime (ime mu je Luka, kar se mi ne zdi nič poženščeno) in da je tudi sam poženščen. Sedaj pa tudi on sam misli, da je ženska! Star je 10 let in ne vemo, če je to normalno, da misli, da je ženska. Ali poznate kakšen tak primer?

Xmx,

drugače je, če je sin prepričan da je ženska, samo zato ker mu tako govori starejši brat ali sam sebe tudi doživlja kot žensko.

Več vam bo povedala v kratekm Francka.

Lep pozdrav in lep dan, Petra

xmx,

težko bi vam odgovorila kaj koristnega. Veliko premalo ste napisali, npr. kako se kaže v vsakdanjem življenju to njegovo mišljenje, da je ženska?
Pa tudi sicer o okolju, o razmišljanjih, o odzivanju vaju z možem, o odzivanju dedka, babice na ta odnos in še kaj.
Si pa zelo, zelo težko predstavljam, da lahko en otrok prepriča drugega do te mere, da začne verjeti, da je drugega spola.
Vprašanje je, kaj imata oba otroka od tega:
– starejši morebiti preprosto zabavo in vašo (najbrž manj prijazno pozornost), ta mlajši pa kakšne ugodnosti (več zaščite, več pozornosti ob prepričevanju, da to ni tako, da naj se ja tako ne “napravlja”). Preprosto ne vem.
Če se vam zdi pomembno, prosim, napišite kaj več o vaši skrbi.

LP Francka

No, moj otrok misli, da ima žensko ime in o tem mi večkrat govori. Drugih posebnosti ne opažam.

Zadnjič so pri slovenščini pisali spis, pa je moj sin dal dekletu ime Luka. Je bila učiteljica čisto zgrožena, češ da moj sin ne ve, katero ime je moško in katero žensko… Ali poznate kakšen tak primer? Se je za sekirat?

Xmx,

če je tako, se je potrebno pogovoriti z obema sinovoma: s starejšim (da ne bom jezil mlajšega) in mlajšim (o njegovem imenu). Bi pomagalo, če se tege lotite z knjigo o pomenu imen?
Vsekakor pa morate nesporazum rešiti čim prej, zaradi slabih občtukov, ki jih ima mlajši sin.

Lep pozdrav in lep dan, Petra