Tvoj moški že od nekdaj čuti in razmišlja, da ni del te pokvarjene civilizacije. Zato zdaj v tej krizi vidi idealno priložnost, da ustvari neko boljšo družbo s svojo komuno. Kjer bo vladala poštenost in moralno-etične vrednote.
Če tebe ob njegovih idejah ne bi grabila panika, sploh ne bi imela nekega problema.
Saj se gre le ideje in ne bo kar nekam pobegnil. Zato bi bilo bolje, če teh idej ne jemlješ tako smrtno resno ter mu verjameš, da bo res konec sveta.

…naše neverbalno čustvo, ki je potrebno v pravi dozi, da smo dovolj zbrani/pozorni pri neki stvari in vodi v zakrčenost, če ga je preveč. Ponavadi se to zgodi takrat, ko so zahteve okolja večje od naših telesnih/umskih zmožnosti.

Ko berem nekatere vaše predloge (sploh zadnji Robijev, pa še nekaj vmesnih), bi me moral boleti trebuh od smeha, če ne bi bilo vse skupaj tako tragično in zaskrbljujoče obenem. “Njen moški ni del pokvarjene civilizacije?” “Hoče ustvariti boljšo družbo s svojo komuno?” Good luck with that, chump. Nekateri tu res pišete, kot da ne bi živeli v tem svetu. S svetom, mimogrede, ni čisto nič narobe in sveta, če vam še ni jasno, se ne da spremeniti. Če bi se ga dalo, bi ga kdo že. Saj ne, da ni kdo poskušal (in če rabite res dobro lekcijo o takšnih in drugačnih do-good-revolucionarjih, si poglejte film “Obala komarjev”, kjer bo marsikdo od sanjačev s težavo prežvečil osnovno resnico o brezupni naravi sanjaških in utopičnih revolucionarjev), a vedno – VEDNO – so se taki poskusi končali v krvi žrtev prav teh dobronamernih poskusov.
Zakaj ravno dobronamerni aktivisti najprej ubijajo jajca, iz katerih mora nastati omleta? Hm?

Hej, če kdo hoče spremeniti najtežjo stvar na svetu, če kdo hoče preplezati to neizmerno oviro, naj poskusi SPREMENITI SEBE. Ozrite se po sebi in pomislite, ali ste res OK. Potem pa lapajte tu po forumu o boljši prihodnosti. Prihodnost, mimogrede, je iluzija. Prihodnosti ni, ker gre za čisto navadno projekcijo. Kakšna knjigica na to temo namesto sanjarjenj ne bo odveč. Predlagam odlično zbirko esejev pod naslovom “Nothing but History”, ki jo je uredil D. Roberts. Najpomembnejša naloga, ki je pred nami, je, da spremenimo SEDANJOST – tu imamo konkretne in realne probleme: voda je umazana ZDAJ; krivice med zatiranimi se dogajajo ZDAJ; preštevilni otroci so lačni ZDAJ, ne v neki nedorečeni prihodnosti. In tale naša rožica ZDAJ živi v tem umazanem svetu, v njem se je rodil, v njem je zrasel, in če se še tako prepričuje, je v njem počrpal svoje vrednote (ne, ni si jih oblikoval sam, dobil jih je) – kaj ko bi skušal ZDAJ kaj spremeniti, ne pa šele v neki prihodnosti? Samo pomislite, kako preprosto bi lahko bilo: če je v Sloveniji tisoč lačnih otrok, ima danes SAMO tisoč ljudi nalogo, da jih nahranijo. In jutri drugih tisoč. In problem bi bil takoj veliko manjši.

Kakor koli že, malce se ozrite po spodletelih poskusih komun iz preteklosti: na nekaterih so v krvi obležale desetine žrtev hudih manipulatorjev.

Da ne bom samo tako napadalen, kot se bom brez dvoma marsikomu zdel, naj zaključim s sestavkom, ki žal ni moj:

“The world does not owe you a living, you owe the world something. You owe it your time, energy and talent so that no one will be at war, in sickness and lonely again. In other words GROW UP … You are important and you are needed. It’s too late to sit around and wait for somebody to do something someday. Someday is now and that somebody is you!”

S suhoparnimi besedami? Katere besede so pa mokroparne Katenjka? Nisem vedel, da obstajata dva pola besed. :))
Želiš povedat, da v prostem času ne smemo počet stvari, ki nam dajejo veselje ali zakaj se obešaš na to, kaj ljudje takrat počnejo? :)[/quote]Brez veze offtopiciraš.[/quote]
Brezveze zato, ker ne boš znala pojasnit? :)) Se ti zdi, da komu škodim s svojim pisanjem in v isti sapi sprašujem, ali ti misliš, da so tvoja sporočila koristna vedno in za vse?

Hja… končno en pameten nasvet.. pameten pač..ampak nasveta nikjer ni… težko je to…[/quote]
Saj to ni nasvet. To je le občutek nekoga ali pa bi moralo biti spoznanje, do katerega bi naj avtorica prišla sama, ne pa da ji ga nekdo položil v naročje. Moj pristop je drugačen in se včasih raje naredim malo “neumnega”, zato, da vidim, če ima avtorica še kaj več za povedat, če lahko sama pride do rešitev, odgovorov. Lačnega je treba naučiti loviti ribe, ne pa mu ribe nosit.

Bralec strinjam se s celotno tvojo objavo. Tisti, ki ustvarjajo komune, niso nič drugega kot istomisleči ljudje z dobrimi nameni seveda. Ne zavedajo pa se, da na svetu obstajajo tudi drugače misleči ljudje, ki jim njihova pravila ne bi ustrezala. Bum in že imamo konflikt. Na eni strani ljudi, ki bodo želeli zaščitit, kar so ustvarili in na drugi strani ljudi, ki bodo želeli uvesti svoje pravila, ki so v nasprotju z obstoječimi v komuni. In že imaš “pravičen” svet, ki se “kolje” med sabo.

Brez veze offtopiciraš.[/quote]
Brezveze zato, ker ne boš znala pojasnit? :)) Se ti zdi, da komu škodim s svojim pisanjem in v isti sapi sprašujem, ali ti misliš, da so tvoja sporočila koristna vedno in za vse?[/quote]Česa ne bom znala pojasniti? Zakaj trgaš moje stavke iz konteksta? Ta tema se zdi se mi ravno primerna za tvoje offtopice, tvoja večna razumevanja in relativizacijo. Popoldne si imel seanso z Njim_, ki ti je tudi napisal, čemu to počneš. V vsako temo, pa najsi je vprašanje, “ali sem k***” , “kako naj neham misliti na vezanega tipa”, “kako naj se soočam z moževo čustveno prevaro”, v vsako sleherno temo pišeš ene in iste klišejske suhoparne stavke. In potem ko tu in tam od kakšnega bralca dobiš potrditev, da dobro pišeš, ker ti stavki so pač predloga, ki v grobem abstahira vsako situacijo, si pa ne vem… predstavljaš, da si dober komentator. Danes si napisal, navajam, “Tukaj sem zato, da poskušam razumet obe strani.” lollllll!!!!!!!! Zgleda, kot da je to tvoje poslanstvo, tvoja identifikacija kot pisca in celo kot človeka, zato pišeš sem ene in iste stavke, prazne suhoparne odvečne besede, ki ne povedo ničesar. In da bi izpadel duhovito, delaš zdaj po novem neke protipomenke, ko si svojo racionalizacijo prignal že do roba patetike in nesmisla…

Hmm, se zdaj sprašujem kaj je to vse ostalo, ki v tebi vzbuja ta strah? To kar on počne, bi ti kvečjemu lahko vzbujalo občutek varnosti. Vsaj tako na prvi pogled.[/quote]Ah daj no marko… nikar se ne delati tu svetnika. Tudi ti imaš eno tako službo na čas, bistvo je da si tam od do neke ure in da zraven naštancaš še enih 30 prispevkov na ta forum. ….[/quote]
Toliko o tem, kdo je “zašel” offtopic, da ti malo osvežim spomin. Pa ne tako resno jemat vsega no. :))

Joj Marko, katenjka, preselita to obmetavanje z iztrebki na ZS če se mu že ne moreta izogniti.

Kar se tiče pa tvoje situacije levičarka, razumem v kakšnem položaju si. Težko je ko bi ti partner moral biti opora ob že tako napornem življenju, on pa ne vidi dlje od “doomsday” scenarija. Čeprav je malce ironično ker sta res oba v strahu, ki je v principu isti.

Na kratko: pridružujem se mnjenju Skela. Poskusi malo preusmeriti to njegovo gorečnost na čisto TRENUTNO praktične stvari. Na primer, prepričaj ga da uredita kak vrt za samooskrbo z zelenjavo, preučita možnost montaže kakih sončnih celic ali pa drugih načinov preskrbe z elektriko in vodo itd…

Na ta način mu pokažeš da razumeš njegov strah, vendar pa ga potrebuješ tu in zdaj, ne v neki nedorečeni prihodnosti ko bomo vsi koncentracijskih taboriščih pa s čipi v glavi. Skratka, uporabi moč vode pa na mehki način poskusi preusmeriti njegovo pozornost na to kar ti je trenutno pomembno.

Uspešnost ali sreča pri realizaciji želje, še ne pogojuje same želje.
Ne glede na to, če lahko ali pa ne moremo spremeniti sveta, še to ne pomeni odsotnost takšnih in drugačnih želja.

Uspešnost ali sreča pri realizaciji želje, še ne pogojuje same želje.
Ne glede na to, če lahko ali pa ne moremo spremeniti sveta, še to ne pomeni odsotnost takšnih in drugačnih želja.[/quote]

Brez zamere, ampak tole tvoje pisanje je klasična tavtologija: “če si nekaj želim, to še ne pomeni, da si tega ne želim (tudi če je neuresničljivo)”.

In mimogrede, nič nimam proti brezupnim romantikom, celo všeč so mi – ampak gospa, ki je opisala svojo težavo, nima opravka z brezupnim romantikom – pač pa s klasičnim nedoletnikom (po Kantu). Prepričan sem, da je tudi popolnoma iskrena njena izjava, da gre za krasnega človeka, tudi vsi njegovi prijatelji na demonstracijah so verjetno krasni ljudje, samo škodljivo nerealni so (da o neukosti nekaterih njihovih predlogov niti ne govorimo).

Veš, kaj je težava s te vrste krasnimi ljudmi? Spet si bom sposodil zujo modrost (tokrat V. LaGuardia): “Every time we want to do something good the nice people show up and screw it all up.”

Uspešnost ali sreča pri realizaciji želje, še ne pogojuje same želje.
Ne glede na to, če lahko ali pa ne moremo spremeniti sveta, še to ne pomeni odsotnost takšnih in drugačnih želja.[/quote]
Seveda, človek mora poskusiti skoraj vsako “neumnost” in šele ko se opeče, lahko spozna, da je bil pristop napačen. Potrebuje izkušnjo. Težava nastane, ko v tem prizadevanju za izpolnitev lastne želje, vanjo potegne tudi ostale in se nanje ne ozira kaj preveč, temveč jih le izkorišča za izpolnitev svoje želje. Po drugi strani pa so to izkušnjo (očitno) potrebovali tudi tisti, ki so bili vpleteni in tako naprej.

Uspešnost ali sreča pri realizaciji želje, še ne pogojuje same želje.
Ne glede na to, če lahko ali pa ne moremo spremeniti sveta, še to ne pomeni odsotnost takšnih in drugačnih želja.[/quote]

Brez zamere, ampak tole tvoje pisanje je klasična tavtologija: “če si nekaj želim, to še ne pomeni, da si tega ne želim (tudi če je neuresničljivo)”.

In mimogrede, nič nimam proti brezupnim romantikom, celo všeč so mi – ampak gospa, ki je opisala svojo težavo, nima opravka z brezupnim romantikom – pač pa s klasičnim nedoletnikom (po Kantu). Prepričan sem, da je tudi popolnoma iskrena njena izjava, da gre za krasnega človeka, tudi vsi njegovi prijatelji na demonstracijah so verjetno krasni ljudje, samo škodljivo nerealni so (da o neukosti nekaterih njihovih predlogov niti ne govorimo).

Veš, kaj je težava s te vrste krasnimi ljudmi? Spet si bom sposodil zujo modrost (tokrat V. LaGuardia): “Every time we want to do something good the nice people show up and screw it all up.”[/quote]

Amen.
Celo ustnice so se mi zavihale v nasmeh, ker je čisto res.

Temi je slabo kazalo, ampak mislim, da sem dobila par dobrih nasvetov.

Brez zamere, ampak tole tvoje pisanje je klasična tavtologija: “če si nekaj želim, to še ne pomeni, da si tega ne želim (tudi če je neuresničljivo)”.

In mimogrede, nič nimam proti brezupnim romantikom, celo všeč so mi – ampak gospa, ki je opisala svojo težavo, nima opravka z brezupnim romantikom – pač pa s klasičnim nedoletnikom (po Kantu). Prepričan sem, da je tudi popolnoma iskrena njena izjava, da gre za krasnega človeka, tudi vsi njegovi prijatelji na demonstracijah so verjetno krasni ljudje, samo škodljivo nerealni so (da o neukosti nekaterih njihovih predlogov niti ne govorimo).

Veš, kaj je težava s te vrste krasnimi ljudmi? Spet si bom sposodil zujo modrost (tokrat V. LaGuardia): “Every time we want to do something good the nice people show up and screw it all up.”[/quote]

Amen.
Celo ustnice so se mi zavihale v nasmeh, ker je čisto res.

Temi je slabo kazalo, ampak mislim, da sem dobila par dobrih nasvetov.[/quote]

Me veseli zate – to je največ, kar lahko pričakuješ s te strani.

Uspešnost ali sreča pri realizaciji želje, še ne pogojuje same želje.
Ne glede na to, če lahko ali pa ne moremo spremeniti sveta, še to ne pomeni odsotnost takšnih in drugačnih želja.[/quote]

Brez zamere, ampak tole tvoje pisanje je klasična tavtologija: “če si nekaj želim, to še ne pomeni, da si tega ne želim (tudi če je neuresničljivo)”.

In mimogrede, nič nimam proti brezupnim romantikom, celo všeč so mi – ampak gospa, ki je opisala svojo težavo, nima opravka z brezupnim romantikom – pač pa s klasičnim nedoletnikom (po Kantu). Prepričan sem, da je tudi popolnoma iskrena njena izjava, da gre za krasnega človeka, tudi vsi njegovi prijatelji na demonstracijah so verjetno krasni ljudje, samo škodljivo nerealni so (da o neukosti nekaterih njihovih predlogov niti ne govorimo).

Veš, kaj je težava s te vrste krasnimi ljudmi? Spet si bom sposodil zujo modrost (tokrat V. LaGuardia): “Every time we want to do something good the nice people show up and screw it all up.”[/quote]
Še en materialist, ki živi v strahu. Tako, kot avtorica. Zato pa sta se prepoznala. 🙂

Brez zamere, ampak tole tvoje pisanje je klasična tavtologija: “če si nekaj želim, to še ne pomeni, da si tega ne želim (tudi če je neuresničljivo)”.

In mimogrede, nič nimam proti brezupnim romantikom, celo všeč so mi – ampak gospa, ki je opisala svojo težavo, nima opravka z brezupnim romantikom – pač pa s klasičnim nedoletnikom (po Kantu). Prepričan sem, da je tudi popolnoma iskrena njena izjava, da gre za krasnega človeka, tudi vsi njegovi prijatelji na demonstracijah so verjetno krasni ljudje, samo škodljivo nerealni so (da o neukosti nekaterih njihovih predlogov niti ne govorimo).

Veš, kaj je težava s te vrste krasnimi ljudmi? Spet si bom sposodil zujo modrost (tokrat V. LaGuardia): “Every time we want to do something good the nice people show up and screw it all up.”[/quote]
Še en materialist, ki živi v strahu. Tako, kot avtorica. Zato pa sta se prepoznala. :)[/quote]

No, lahko vsaj občutiš svojo večvrednost. Če bi bili vsi kot ti ali tiho, je ne bi mogel.
Glede na tvoje odgovore pa itak vem, da tvoje besede niso odraz dejanj, ampak pobožnih želja.

Brez zamere, ampak tole tvoje pisanje je klasična tavtologija: “če si nekaj želim, to še ne pomeni, da si tega ne želim (tudi če je neuresničljivo)”.

In mimogrede, nič nimam proti brezupnim romantikom, celo všeč so mi – ampak gospa, ki je opisala svojo težavo, nima opravka z brezupnim romantikom – pač pa s klasičnim nedoletnikom (po Kantu). Prepričan sem, da je tudi popolnoma iskrena njena izjava, da gre za krasnega človeka, tudi vsi njegovi prijatelji na demonstracijah so verjetno krasni ljudje, samo škodljivo nerealni so (da o neukosti nekaterih njihovih predlogov niti ne govorimo).

Veš, kaj je težava s te vrste krasnimi ljudmi? Spet si bom sposodil zujo modrost (tokrat V. LaGuardia): “Every time we want to do something good the nice people show up and screw it all up.”[/quote]
Še en materialist, ki živi v strahu. Tako, kot avtorica. Zato pa sta se prepoznala. :)[/quote]

Hm, ti pa slabo prenašaš, da ti kdo nastavi ogledalo.

Brez zamere, ampak tole tvoje pisanje je klasična tavtologija: “če si nekaj želim, to še ne pomeni, da si tega ne želim (tudi če je neuresničljivo)”.

In mimogrede, nič nimam proti brezupnim romantikom, celo všeč so mi – ampak gospa, ki je opisala svojo težavo, nima opravka z brezupnim romantikom – pač pa s klasičnim nedoletnikom (po Kantu). Prepričan sem, da je tudi popolnoma iskrena njena izjava, da gre za krasnega človeka, tudi vsi njegovi prijatelji na demonstracijah so verjetno krasni ljudje, samo škodljivo nerealni so (da o neukosti nekaterih njihovih predlogov niti ne govorimo).

Veš, kaj je težava s te vrste krasnimi ljudmi? Spet si bom sposodil zujo modrost (tokrat V. LaGuardia): “Every time we want to do something good the nice people show up and screw it all up.”[/quote]
Še en materialist, ki živi v strahu. Tako, kot avtorica. Zato pa sta se prepoznala. :)[/quote]
Zanimiv pogled Robi, čeprav meni rahlo nelogičen. V strahu namreč živi od avtorice partner, kar smo že skupaj ugotovili, tudi sam si rekel tako.

Robiju in podobnim, ki date prav njenemu partnerju, priporočam, da jutri nehate hodit v službo in da v praksi dokažete, da niste del “pokvarjene civilizacije” in “gnilega kapitalizma”.

Mislim, da bo marsikdo vaše altruistične odločitve vesel, saj je na zavodu dovolj ljudi, ki želijo postati “kapitalistični izkoriščanci”.

Na dan z besedo, idealisti, zakaj ne živite v samooskrbovalnih komunah, če je to baje tako fajn?

Napisal sem, da oba živita v strahu.
In drug drugega podpihujeta, vsak na svoj način.