moj partner je politični aktivist
Jaz osebno se (še) nič ne pripravljam. 🙂 Kako se pa on pripravlja? Nisi prav veliko napisala o tem.[/quote]
Načrtujejo komuno oziroma skupnost, zbirajo prijave, imajo sestanke, zanimajo se za primerne lokacije (bio kmetije – torej morajo biti ogromna neoporečna zemljišča, kjer v bližini ni klasične pridelave, plus možnost zidanja hiš). Zbirajo informacije o podobnih skupnostih v tujini – nekateri so tako celo že živeli. Razmišljajo, kaj bo treba pridelati, kako bo potekala blagovna menjava (ne pozabit, da ne bo denarja, bank, bankomatov, telefonov), kakšna prevozna sredstva.
Saj sama ideja o “vasi” se meni ne zdi švoh, tako ali tako bi oba nekoč rada živela na deželi in pridelala čim več hrane, ampak vse ostalo … meni to zbuja strah, kar vidim se nekje v zemljanki brez elektrike, gretja, kopalnice.
Se strinjam. Res si nista tako različna.
Katenjka je mislila ravno to, da si nista, le svoj cinizem je uporabila. 🙂
Za marsikoga je ta kriza nek nov izziv. Je konec neke brezskrbnosti in s tem izgube občutka varnosti.
Strah nas je, da bomo izgubili vse te materialne dobrine, na katere smo tako zelo navezani, da menimo, da brez njih ne moremo preživeti..Pa to ni čisto res.[/quote]Ah nisem cinično mislila. Seveda se ne razumeta, kako bi potem imela skupna stališča… on je fanatik, če je to res in ni karikirano, kar o njem piše…ona je prizemljena… saj ne moreš tako (pre)živeti, če si v nenehnem strahu in večnem dvomu in v oblakih, da so pa komune združb tisto edino kar te reši…?[/quote]
Te ideje ima od lani.
Pri čemer moram priznati, da je on teoretično veliko bolj podkovan in tudi sicer politično aktivnejši od mene. Ampak to ni bilo nikoli razlog za spore, očitke ali kaj podobnega.
Jaz osebno se (še) nič ne pripravljam. 🙂 Kako se pa on pripravlja? Nisi prav veliko napisala o tem.[/quote]
Načrtujejo komuno oziroma skupnost, zbirajo prijave, imajo sestanke, zanimajo se za primerne lokacije (bio kmetije – torej morajo biti ogromna neoporečna zemljišča, kjer v bližini ni klasične pridelave, plus možnost zidanja hiš). Zbirajo informacije o podobnih skupnostih v tujini – nekateri so tako celo že živeli. Razmišljajo, kaj bo treba pridelati, kako bo potekala blagovna menjava (ne pozabit, da ne bo denarja, bank, bankomatov, telefonov), kakšna prevozna sredstva.
Saj sama ideja o “vasi” se meni ne zdi švoh, tako ali tako bi oba nekoč rada živela na deželi in pridelala čim več hrane, ampak vse ostalo … meni to zbuja strah, kar vidim se nekje v zemljanki brez elektrike, gretja, kopalnice.[/quote]
To tudi mene zanima. Poznam skupino s katero smo se srečevali in med idejami je bila tudi ta ideja o komuni in eko vasi.
Mi lahko poveš kaj več o tem, o kateri skupini se gre ?
Ne razumem, zakaj se ne bi počutila varno…..Praviš, da si (sta) skromna in se nočeta ujeti v krog potrošništva….Mogoče pa vseeno si ujeta, le tega nočeš, da bi bila ujeta.
Trditev, da nočeš biti ujeta, je odsev tvojega uma, ki se tolaži, da se ob morebitni izgubi trenutnega standarda ali pa, če gre vse k vragu, ne bi počutila prizadeto.
Če vama trenutno stanje ne bi prinašalo ugodja, potem ne bi imela kaj za izgubiti in ne bi bilo strahu.
Ah nisem cinično mislila. Seveda se ne razumeta, kako bi potem imela skupna stališča… on je fanatik, če je to res in ni karikirano, kar o njem piše…ona je prizemljena… saj ne moreš tako (pre)živeti, če si v nenehnem strahu in večnem dvomu in v oblakih, da so pa komune združb tisto edino kar te reši…?[/quote]
Te ideje ima od lani.
Pri čemer moram priznati, da je on teoretično veliko bolj podkovan in tudi sicer politično aktivnejši od mene. Ampak to ni bilo nikoli razlog za spore, očitke ali kaj podobnega.[/quote]Zdaj je to razlog za to, da razmišljaš, da bi se razšla. Robi ima tu čisto prav. Plaši te, da ne bi imela kopalnice in tople vode. Beri se. Ne pisati, da imata skupna stališča. Seveda je večina ljudi takih, ki razmišlja dosti bolj materialistično, ampak vendar to ej tvoj edini strah, kot piše Robi, da bi izgubila trenutni standard. Če bi se lahko osvobodila tega (strahu in dejansko izgubila standard), bi vaju to ali zbližalo ali dokončno razločilo. Nimata skupnih stališč, idej, planov-
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
[sup]france balantič [/sup]
Hmm, se zdaj sprašujem kaj je to vse ostalo, ki v tebi vzbuja ta strah? To kar on počne, bi ti kvečjemu lahko vzbujalo občutek varnosti. Vsaj tako na prvi pogled.
Hmm, se zdaj sprašujem kaj je to vse ostalo, ki v tebi vzbuja ta strah? To kar on počne, bi ti kvečjemu lahko vzbujalo občutek varnosti. Vsaj tako na prvi pogled.[/quote]Ah daj no marko… nikar se ne delati tu svetnika. Tudi ti imaš eno tako službo na čas, bistvo je da si tam od do neke ure in da zraven naštancaš še enih 30 prispevkov na ta forum. Ko nekdo napiše, da ga nekaj iskreno plaši, pa se delaš, kot da razumeš tisto drugo stran, katere pogleda pa sploh ne poznaš. Si ti sploh znaš predstavljati dan brez interneta?
Po drugi strani se pa premalo zavedamo, da je kopalnica in elektrika pika na i ne pa nujnost naše eksistence. Da če to imamo, lažje živimo, ne pa da lahko živimo, ker to imamo.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
[sup]france balantič [/sup]Draga levičarka, prav posrečena si 😉 Priporočam, da prekineš. Namreč poznam takšne gorečneže, ko v vsaki stvari vidijo konec, analizirajo vsak drek.. joj katastrofa. Pa kaj je tebi to treba? Za foro, ga drugič poglej, pa reč: Čuj kaj ti men ne moreš prinesit kakšen šop tulipanov al pa neki, moreva vedno o tem sranju govort? Moraš biti pač odkrita. Daj mu še eno šanso, po tem, ko se zjasneš 😉 Če bo še vedno sral, pa lej prelufti flet, mal svečk mal eterike, pa bo to sranje šlo takoj čez okna. Ni vredno.. ker očitno je, da ti negativa pač preseda.
Si ti predstavljaš, da ne bi vsak mesec vsaj enkrat poskušala kritizirati mojega pojavljanja tukaj na forumu? :))
Za začetek si na Youtubu oglej prispevke o “prepperjih”….. to je to.
Priprave na “konec sveta” – kaj bo vzrok, sploh ni važno, lahko je meteor, epidemija, ekonomski kolaps,
jedrske vojne….karkoli.
Skupno je kopičenje stvari in prirpave za samozadostnost. (nekateri celo delajo bunkerje itd)
Hm, samozadostnost je čisto ok, veliki projekti (kot si jih zamišlja tvoj mož) imajo pa eno slabost, namreč
ogromno stanejo. Če ti uspe zadeve omejiti na samopreskrbo in ga zaposliti s konkretnimi deli
(recimo naj naredi zemljanke za hrambo zelenjave, pa cisterno za deževnico, pa …saj razumeš) saj bo
od tega dvojni plus – imeli boste več hrane, vode itd, pa še mož bo dovolj zmatran, da bo malo manj
hodil na sestanke :-)))
Ključna beseda je OMEJITEV. Naj izvaja svoje ideje na TEBI SPREJEMLJIVI način – se pravi, vse ok,
dokler delate vrt in sadovnjak, ampak brez kakšnih bolanih “nič nas ne sme presenetiti” manevrov…
Pa poskusi skanalizirati njegovo govorjenje na sestanke – naj tam črnogledi po mili volji, doma naj recimo
raje kaj naredi, kot samo govori (kar je seveda lažje)
Mogoče toliko govori, ker te hoče prepričati – dopovej mu, da mu vse verjameš, ampak da je besed
zdaj dovolj, naj začne z izvajanjem. Če je (kot jih je večina) “teoretski revolucionar” mu to ne bo dišalo
preveč – in si ga utišala.
Si ti predstavljaš, da ne bi vsak mesec vsaj enkrat poskušala kritizirati mojega pojavljanja tukaj na forumu? :))[/quote]‘Anti-debata,’ bi rekel spider.
Gre za to, da se postavljaš na stran njenega partnerja s suhoparnimi besedami, kot so (ne)razumevanje, varnost, strah, z istimi, ki jih pišeš v vsako temo vsak petek in svetek, ker imaš slično službo kot njen partner, samo da on v prostem času razmišlja o koncu sveta, ti pa klikaš na ta forum ccccc
Seveda gre za strah, strah je naše najmočnješe čustvo mimogrede.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
[sup]france balantič [/sup]Ne razumem dobro, a to je smisel partnertsva, da se njega omejuje in se mu milostno dovoljuje, do kod in kaj lahko počne, da se ga zaposli (s kopanjem bunkerjev), da bo utrujen, da ne bo delal tistega, česar partnerka noče?
Meni se zdi edino možno, da ostaneta skupaj, če poskusiš razumeti, zakaj on razmišlja na tak način in počne, kar počne, in če mu daš samo še več svobode, (kot jo v razmišljanju in dejanjih menda on tebi daje), da poskušata združiti stališča in njegove in tvoje načrte napraviti za skupne.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
[sup]france balantič [/sup]Ne razumem dobro, a to je smisel partnertsva, da se njega omejuje in se mu milostno dovoljuje, do kod in kaj lahko počne, da se ga zaposli (s kopanjem bunkerjev), da bo utrujen, da ne bo delal tistega, česar partnerka noče?
Meni se zdi edino možno, da ostaneta skupaj, če poskusiš razumeti, zakaj on razmišlja na tak način in počne, kar počne, in če mu daš samo še več svobode, (kot jo v razmišljanju in dejanjih menda on tebi daje), da poskušata združiti stališča in njegove in tvoje načrte napraviti za skupne.[/quote]
Ne. Gre za omejevanje skrajnosti. Vsaka parnerjeva lastnost je lahko dobra, če je v mejah normale.
Nekdo je lahko priden, ali pa deloholik.
Nekdo je lahko varčen, ali škrtuh.
Nekdo je lahko strasten, ali pa zasvojen s seksom.
Inkdaj vemo, da je preko normalnega? Kadar nas začne motiti, kadar zaradi tega razmišljamo o
odhodu.
Jaz sem proti razhajanju za vsako figo, pa tudi takele politične agitatorje poznam. Glasni “za šankom”,
pa kadar je treba drugim “pamet solit”, pa v debati močni,da glava peče. Samo praksa jih malo
z*ebe.
Zdaj – ai se sprijazniti z vsakodnevnim “nabijanjem” o politiki, ki (kot avtorica piše, ji gre že močno na
živce) ali pa poskusiti zadevo preusmeriti v bolj smiselne tokove. Ker – kot (po tvoje) ni opravičljivo
omejevanje ali usmerjanje partnerjev, potem tudi psihično mučenje z vedno istimi brezplodnimi
temami tudi spada v to kategorijo? Bi on odnehal sam od sebe, bi psremenil svoje bistvo njej na ljubo?
Ne? Ga je torej dolžna ona? In zakaj?
Jaz sem predlagala točno to, kar si v bistvu ti: da spravita zadevo na skupni tir. Za njega to pomeni, da
se ukvarja z njegovimi idejami v praksi, za njo pa to, da v vsem skupaj vidi smisel (ke ga v golem
govoričenju ne)
S suhoparnimi besedami? Katere besede so pa mokroparne Katenjka? Nisem vedel, da obstajata dva pola besed. :))
Želiš povedat, da v prostem času ne smemo počet stvari, ki nam dajejo veselje ali zakaj se obešaš na to, kaj ljudje takrat počnejo? 🙂
S suhoparnimi besedami? Katere besede so pa mokroparne Katenjka? Nisem vedel, da obstajata dva pola besed. :))
Želiš povedat, da v prostem času ne smemo počet stvari, ki nam dajejo veselje ali zakaj se obešaš na to, kaj ljudje takrat počnejo? :)[/quote]Brez veze offtopiciraš.
V prostem času lahko počneš prav karkoli, če s tem drugemu ne škodiš. Ti se ukvarjaš očitno s personifikacijami strahu, zavedanja, razumevanja,…in pač pišeš različice teh besed na tisoč in en način.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
[sup]france balantič [/sup]Ne razumem dobro, a to je smisel partnertsva, da se njega omejuje in se mu milostno dovoljuje, do kod in kaj lahko počne, da se ga zaposli (s kopanjem bunkerjev), da bo utrujen, da ne bo delal tistega, česar partnerka noče?
Meni se zdi edino možno, da ostaneta skupaj, če poskusiš razumeti, zakaj on razmišlja na tak način in počne, kar počne, in če mu daš samo še več svobode, (kot jo v razmišljanju in dejanjih menda on tebi daje), da poskušata združiti stališča in njegove in tvoje načrte napraviti za skupne.[/quote]
Ne. Gre za omejevanje skrajnosti. Vsaka parnerjeva lastnost je lahko dobra, če je v mejah normale.
Nekdo je lahko priden, ali pa deloholik.
Nekdo je lahko varčen, ali škrtuh.
Nekdo je lahko strasten, ali pa zasvojen s seksom.
Inkdaj vemo, da je preko normalnega? Kadar nas začne motiti, kadar zaradi tega razmišljamo o
odhodu.
Jaz sem proti razhajanju za vsako figo, pa tudi takele politične agitatorje poznam. Glasni “za šankom”,
pa kadar je treba drugim “pamet solit”, pa v debati močni,da glava peče. Samo praksa jih malo
z*ebe.
Zdaj – ai se sprijazniti z vsakodnevnim “nabijanjem” o politiki, ki (kot avtorica piše, ji gre že močno na
živce) ali pa poskusiti zadevo preusmeriti v bolj smiselne tokove. Ker – kot (po tvoje) ni opravičljivo
omejevanje ali usmerjanje partnerjev, potem tudi psihično mučenje z vedno istimi brezplodnimi
temami tudi spada v to kategorijo? Bi on odnehal sam od sebe, bi psremenil svoje bistvo njej na ljubo?
Ne? Ga je torej dolžna ona? In zakaj?
Jaz sem predlagala točno to, kar si v bistvu ti: da spravita zadevo na skupni tir. Za njega to pomeni, da
se ukvarja z njegovimi idejami v praksi, za njo pa to, da v vsem skupaj vidi smisel (ke ga v golem
govoričenju ne)[/quote]Dobro… na nek način se strinjam.. je pa s skrajnostmi tako, da nam morajo biti same posebi pri dotičnem človeku všeč. Pa to usmerjanje… kaj pa vem no…. ona piše, da jo minirajo njegove vizije, njegove namere, stvari, ki jih počnejo njegovi somišljeniki, ne pa, da bi on njo v kaj silil oz jo v kaj preusmerjal.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
[sup]france balantič [/sup]Levičarka,
svoje možgane je potrebno dobro varovati … pred škodljivimi vplivi. In očitno je tvoj partner v tam trenutku zate škodljiv vpliv.
Ne vem točno kakšen odnos imata, ampak me malo čudi, da so otroci “tvoja” skrb, njegova pa “samo njegova rit”. Mogoče malce preveč romantično gledam na zadevo, ampak bi vseeno pričakovala, da bi moj partner malce razumel, da sem mati, da me zanima tudi prihodnost mojih otrok in vsaj “pro forma” igral vlogo partnerja ŽENSKE Z OTROKI in ne zgolj ŽENSKE.
On pa, tako ga doživljam, je svobodnjak, v “slučajnem” razmerju s tabo, brez odgovornosti do tebe in tvoje družine. Zato se pri njem ne počutiš varno in zato razume, da je ta varnost (pa čeprav samo emocionalna) nekaj, kar pričakuješ od njega.
Kar naredit, ti ne bom svetovala. Ob takih mnenjih gre meni samo na smeh, tako da ga ne morem jemati resno… in se težko vživim v tvojo situacijo.
Vendar če se želiš neke vrste oporo, bi mu morala to skomunicirati in bi on moral to razumeti…. Kaj bi potem naredil/če bi, je pa druga stvar…
Skela, to, kar si napisala, mi je všeč. In mi bo v pomoč, vsaj mislim tako.
Pandora, ko sem napisala, da njemu ni treba misliti na drugega kot na svojo rit, nisem hotela reči, da ne sodeluje pri (mojih) otrocih, ampak da niso odvisni od njega tako kot so od mene, ni mu treba biti v takih skrbeh, kakšna bo njihova prihodnost, kot to skrbi starše. Poleg tega on zdaj svojo odgovornost vidi tudi, če ne celo predvsem, v “višjih” sferah, v osveščanju ljudi, pripravah na črno prihodnost in podobno. Pa saj mislim, da v tem niti ni drugačen od marsikaterega politično neangažiranega moškega. Še vedno je večinoma tako, da moški mirno nadaljuje s kariero in je ne prilagaja otrokom, to mora narediti ženska.
Definitivno pa ima več prostega časa kot jaz, ampak to sploh ni sporno.