Pozdravljeni. Na vas se obračam z enim problemom. Imam sina, ki je star 12 let in je postal precej svojeglav. Na vse, kar mu rečem jaz ali kdorkoli drug , se obrne z negativnim odnosom, prav tako tudi do učiteljev. V šoli sicer ni slab ( prav dober uspeh). Ni mu do učenja- vsakič ga moram jaz poslati učit, ne morem se zanesti nanj, da bo naredil domačo nalogo ( če ga ne kontroliram vsak dan, pride domov z napisom v zvezek- ni domače naloge).Mislim, da je problem tudi v koncentraciji- da ni sposoben eno uro sedet pri knjigah ali zvezkih. Menite, da potrebujeva strokovno pomoč- ali pa je to le prehodne narave in se bo stvar obrnila. Uporablja precej grde besede kadar je jezen, tudi do svoje starejše sestre. Včasih mu dam kakšno kazen ( npr. ne smeš do prijateljev, ne smeš gledat TV, …), pa nič ne pomaga- kaj predlagate?

Hvala in pozdravljeni

PS: Prosila bi tudi druge starše za pomoč oz. svetovanje.

Spoštovana Ana,

Kljubovalnost je včasih sicer neustrezen način izražanja svoje volje, pogosto pri otrocij, ki so v tem smislu na katerem koli drugem področju ovirani. S tem ne mislim, da so vaši odnosi v družini v načelu neustrezni, ampak da gre morda za področja, kjer bi se rad izkazal, imel tudi potrditev, pa je ni dobil (šport, računalništvo). Če bi šlo pri vsem njegovem vedenju še za nemir, nesposobnost obstanka in pozornosti v šoli tudi za ktrajši čas, bo potreben obisk pri pedopsihiatru, saj bi v tem primeru obstajal sum na hiperaktivni sindrom. Če gre zgolj za klubovalnost ga poskusite v pogovoru spodbuditi k utemeljitvam svojih želja, ne pa h kategoričnim zahtevam in mu takrat, ko je njegova utemeljitev logična in tehtna, to dejstvo tudi potrdite. Včasih gre pri adolescentih zgolj za način potrjevanja, ki so ga morda v rudimentih zajeli pri svojih manj adaptiranih znancih. Poskusite ga čim več navduševati za šport, kjer bo lahko skozi telesne aktivnosti sprostil tudi nakopičeno notranjo napetost.