Mineva tretji mesec, ko ga ni več mojega dragega očeta. Jutri bi praznoval 65 rojstni dan.
Še lansko leto sva se veselila da bova letos naredila skupno zabavo, ker imava rojstni dan le tri dni narazen.. in ko sem sam praznoval rojstni dan pred tremi dnevi, me je stiskalo pri srcu. Moj 40 rojstni dan, poln bolečine in solz.
Jutri greva z mamo na grob, mu bova prižgala svečko in nesla nekaj rož iz domačega vrta, ki ga je vedno z ljubeznijo negoval.
Povsod mi manjka, vsak dan čedalje bolj.

Kjerkoli si, povsod sem jaz s teboj, povsod je s tabo moj pozdrav in kjer sem jaz si tudi ti z menoj…”

Miklavž, oče je s teboj in seveda si tudi ti z očetom … v mislih in v spominih si z njim, nekje pa je on, ki se je odrešil tostranskih težav in bolečin. Verjamem, da ti povsod manjka in razumem, kako človeka stisne v prsih, kadar pred oči dobi živo podobo z znanim obrazom, z znano toplino oči, z znanim nesmehom in vsako gubico posebej…in z njegovo znano globino glasu, ki nikoli ne odzveni v prazno… in vsemi nasveti, ki si jih želel od njega, s tem, da si vedel, da je tam, ko si odkod k njemu prišel.

Miklavž, še dolgo ti bo manjkal, verjemi, enkrat bolj močno, drugič morda za spoznanje manj močno, a manjkal ti bo … in ob tem se lahko zavedaš samo tega, kako bogat si, da si imel takega očeta, ki ti manjka, kako zelo bogat si, da znaš ta manjko občutiti in kako bogat je bil oče s takim sinom.