moj mali fantek
danes bi bil moj fantek, moj mali lep fantek, star tri tedne. jokam, ker tako zelo boli. ni ga več pri meni. joj, kako zelo drugače bi moralo biti. v četrtek smo se poslovili v parku zvnčkov. upam, da nisi sam, da te ni strah. mamica bo vedno s tabo v mislih.
bil si tako lep fantek. dolgi lepi prstki, prelep obrazek… pogrešam te.posip je bil prelep pa tako zelo grozen. nisem mogla verjet, da je moj fantek, ki smo ga tako težko čakali, sedaj pepel…danes že rastejo zvončki. tam kjer si ti. prelepi zvončki.kako zelo boli.
oprosti mi, moj fantek. oprosti. ampak nisem mogla vedet…nisem ti mogla pomagat. oprosti… nisem vedla.in sedaj te več ni.in ta ogromna luknja.
in sedaj je res konec. trebuščka ni in tudi tebe ni.in jaz ostajam sama.sama v tej grozi.
šele sedaj vem, kaj mi je zdravnica dejansko povedala v porodnišnici: ni dobro. srček ne bije več. šele danes vem, kaj mi je povedala. ni te več. ni te več. oprosti mi, moj mali sinko. moj Gal. Gal. Gal.ni te več…oprosti… nisem ti mogla pomagat.
mamica te ima neskončno rada. Gal. Rada te imam. moj mali fantek.
Moje sožalje!
Ne boj se, ni sam, ima celo četico prijateljev, med katerimi so tudi moji angelčki in tudi ne boj se, da ga zebe, ker ga ne, greje ga tvoja neizmerna ljubezen.
Izjokaj se, ne zadržuj v sebi, ker boli še bolj, če rabiš jok, jokaj, a ne pozabi na nasmeh.Tvoj Gal bo najbolj srečen, če bo z mehkega, puhastega oblačka pogledal dol in videl nasmeh na tvojem obrazu!
škratek
Pozdravljena.
Rada bi delila moje misli s tabo. Tolažim se, da naših angelčkov ne zebe, ne boli jih, prihranjeno jim je vse hudo tega sveta. Tam nekje so skupaj, dogaja se jim vse dobro, saj niso storili nič slabega. So nekaj posebnega dobrega, zato niso bili kaznovani s tem svetom.
Nekoč se jim pridružimo in takrat bo krog sklenjen.Z njimi nas čaka radost, saj se s to grozo ki jo doživljamo zdaj, odkupujemo za vse napake ki smo jih storili hote ali nehote.
Pri meni traja močna bolečina več kot 4 leta, navadila sem se živeti z njo, ne sprašujem se tolikokrat zakaj.Navadili pa so se tudi ljudje okoli mene, da sem tu vedno s solzami v očeh.
Svojega Nika sem izgubila v 19 t.spoznanje da sem takrat v resnici umrla tudi sama pa je prišlo zame šele po dveh mesecih.
vem da tolažba da bo bolje je laž. Verjami pa da tvojega angelčka čuvajo tudi drugi, ki jih je preveč.
Objem
Verjemi mi, da tvojega Gala ne zebe, saj se greje v tvojem srcu. Kjerkoli si in karkoli delaš, vedno je v tebi, poleg tebe, čuti tvojo ljubezen in toplini. Ne želi pa, da bi bila ti žalostna zaradi njega in da bi se ti ustavilo življenje. Vse opazuje skozi tvoje oči, posluša tvoje misli in je ob tebi in ti si ob njem. Zato le pojdi v naravo, da jo bo lahko gledal in čutil s tvojo pomočjo. Prepričana sem, da je v tvoji bližini.
Dijana
Vedno znova me pretresejo zgodbe mamic, ki imate angelčke. Vedno znova se sprašujem ZAKAJ? Žal mi je, hudo mi je, najraje bi vas vse toplo objela in rekla, da bo še vse dobro, pa vem, da je vaša bolečina premočna, prehuda, da nič ni dobro, če ob vas ni vašega otroka. Hudo mi je. Še bolj hudo mi je, ker te poznam draga mamica angelčka in ko sem slišala za tvojo žalostno zgodbo, me je vse skupaj še bolj pretreslo.
Po glavi mi roji toliko misli, toliko stvari bi ti rada povedala, te potolažila, a ne najdem pravih besed. Vedi le, da je Gal v vas in preko Vas tudi živi. Hudo je, a sčasoma bo lažje. Mora biti. Naj ti vajina princeska da moči!
Tina
Draga mamica anglečka,
Danes sem te pri jutranjem sprehodu do službe imela v mislih. Videla sem tisti tvoj nasmejani obraz, ki se ga spomnim, tiste kratke temne lase in radoživost in optimizem, ki si ga imela v sebi in izžarevala, ter optimizem prenašala na druge. Zaželela sem si, da bi se ti spet tako počutila. Zdaj si v sebi drugačna, žal za vedno zaznamovana s to grenko izkušnjo, a resnično upam, da boš v sebi in v svojih bližnjih spet našla in načrpala moč, da se boš lahko brez slabe vesti sladko nasmejala, da boš spet polna optimizma, radoživa,..
Mislim nate in na vse ostale mamice angelčkov. To se ne bi smelo dogajat. Krivično je!!!!!!
p.s.
Skupaj smo gulili “šolske” klopi (fax). Sem mamica 3-letnega Aneja.
Tina!
Najlepša hvala za tvojo pozornost! Ja, danes sem drugačna. Nikoli več ne bo isto. Bo pa nekoč bolje. Nekoč, samo ne še danes. Enkrat ne bo več tako hudo. Enkrat bom bol močna in se ne bom razbila na tisoč koščkov vsakič ko bom v parku zvončkov pobožala tablico s sinovim imenom. In kot pravič: krivično je. In nisem še uspela ugotovit s čim sem si to zaslužila. Jaz in moj otrok.
Lupčka Aneju!
Živjo Tina!
Hvala ti za pozornost. Enkrat bomo bolš. Enkrat se ne bom več razbila na tisoč koščkov ko bom pobožala tablico z imenom mojega sina v parku zvončkov. Enkrat, samo ne še danes.Ja, in kot praviš: ni fer, krivično je. Krivično je, da moja punčka nikoli ne bo poznala svojega bratca, da mu bo za rojstni dan pela na žalah, da bo bratcu pošiljala lupčke v veter.in sploh da bo celo življenje hodila v park zvončkov. Ampka enkrat bomo bolje. Tako pravijo…
Lupčka tvojemu Aneju!