Moj mali angelček Nejc
Pozdravljeni!
Že kar nekaj mesecev vas redno berem, a nikoli nisem zbrala dovolj poguma in moči, da bi vam napisala svojo zgodbo. A tokrat sem se odločila, da se oglasim ter delim svojo bolečo izgubo z vami.
Sem mamica malega angelčka Nejca. Rodil se je 4. 4. 2008, živel in se boril do 10. 4., ko se je njegov srček vdal.
Imel je odprt Botallov vod in zoženo aorto. Moral je na operacijo, ki je žal ni prestal. Zdravnik je dejal, da je operacija potekala normalno in da je tehnično tudi uspela, vendar se Nejc ni več prebudil.
Ko sem zaslišala te besede, sploh nisem dojela, kaj se dogaja. Čakala sem, da ga pripeljejo. Nisem verjela, da ga več ni. Prepričana sem bila, da bo operacijo brez težav prestal, saj je bil močan fant. Imel je namreč 4550g.
Takrat se mi je porušilo vse. Pod srčkom nosiš 9 mesecev malo bitjece, se veseliš njegovega prihoda … A ga na koncu izgubiš.
Ostali so samo spomini nanj; materinska knjižica, pa slike iz UZ, kratki filmčki iz NS in MF, prve slikice takoj po rojstvu, …
Sedaj je minilo že več kot 8 mesecev. Nejca še nisem pozabila in ga verjetno tudi nikoli ne bom. Poskušam se sprijazniti z usodo in živeti naprej. Kak dan mi to tudi uspe, a včasih preprosto več ne zmorem, tako kot danes. Že cel dan mislim le nanj, na mojega malega fantiča, ki je daleč stran. Sama sebi govorim in se prepričujem, da je bilo verjetno tako najboljše zanj, kajti sicer bi bil revež, a se ne morem potolažiti. Sprašujem se, zakaj je moral biti ravno Nejc med tisto peščico ljudi, ki imajo prirojene srčne napakice. Zakaj prav on? Tako zelo sva si ga želela, pripravljala sva se na njegov prihod, prebirala različne knjige o nosečnosti, pravilni prehrani, pa porodu …
A kljub znanju in pripravljenosti se je vse skupaj žalostno končalo.
na srečo imam okoli sebe res prave ljudi, takšne, ki me tolažijo in mi stojijo ob strani. A te njihove besede vseeno niso tako močne, da bi me zares potolažile. Niso izgubili svojega otroka, ne vedo, kako se počutim. Ne morejo me razumeti, lahko se le trudijo, da bi me razumeli.
Razumejo me lahko le ljudje, ki so izgubili svoje male sončke.
Danes bi bil Nejc star dobrih 8 mesecev. Veselo bi že čebljal, se smejal, kobacal, plazil in še kaj. V stanovanju bi bilo res pravo vzdušje, Nejc bi me s svojim smehom spravljal v dobro voljo.
Razmišljava o drugem otročku. Včasih se mi zdi, da sem pripravljena na ponovno materinstvo, a danes je moje mnenje nasprotno. Ne počutim se dovolj močna, zdi se mi, da bi mi bilo prehudo.
Moje življenje je izgubilo smisel, a moram živeti. Že zaradi Nejca. Zagotovo si želi, da bi bila njegova starša srečna …
Pa ker je ravno tak čas, bi vam rada zaželela lepe praznike in vse naj naj v letu, ki prihaja!
Petra
Draga mamica moje sožalje.Ja res je,so stvari,ki jih razumejo lahko samo tisti,ki jih doživijo in to smo me,ki smo imele podobno hudo nesrečo,izgubile smo otročke in smo res posebne mamice…želim ti moči in časa,ki ti bo lizal rano,vedi pa da brazgotina vedno ostane,tudi ko boš srečna z dojenčkom v rokah,bo delček srca vedno ostajal za Nejca…in prav je tako.Bili so naši,so naši in vedno bodo ostali naši,tudi,če jih ne zmoremo stisniti v objem.Srečno!
Draga Petra!
Spremljala sem zgodbo tvojega Nejca, držala pesti in upala, da bi se vse izšlo tako kot se mora. Ko sem izvedela, da ga ni več, da se je njegovo majhno srce po nekaj dneh ustavilo, sem bila zelo potrta, saj sem vedela, kako se počutite, kaj preživljate in kaj vse vas še čaka. Sama sem izgubila hčerko iz enakih razlogov kot vi Nejca.
Sedaj je minilo že 8 let, a moje male Eve še nisem pozabila. Vem, da je tudi nikoli ne bom.
Zdaj me doma razveseljujejo še trije sončki; Ana bo stara 7 let, Ajda 4 in Mark 2.
Napišem lahko le to, da gre življenje naprej, da Nejca nikoli ne boš pozabila, vedno bo del tebe, a najbolj bo srečen, ko bo videl, da je tudi njegova mamica srečna. Odloči se za nov naraščaj. Z njegovim prihodom boš postala še močnejša in tvoje življenje bo zopet dobilo nek smisel.
Srečno!
Draga Petra!
Tvoja zgodba me je leto nazaj zelo pretresla. Skupaj s tabo sem trepetala za vašega Nejca. Vendar ni se mi niti sanjalo kaj preživljaš. Danes pa vem. Žal mi je.
Vse najboljše mali Nejc! V parku zvončkov bomo prižgali svečko zate!
Mamici pa veliko moči!
Nejc! Pazi na mojega malega fantka. Upam, da sta kje skupaj…