Moj glas in moji sošolci
Zdravo spet jaz. Vprašal bi še nekaj stvari.
Danes me je tudi ta fant malo zafrkaval.
Prvič se je pri eni uri točno poleg mene sedel kajti samo še 2 mesta sta bila. Pol me je takoj začel malo udarjati(ne z polno močjo), in mi ni dal miru. Jaz nisem nič rekel ampak sem dal takšne glasove da ”Aaa” Zato me ni zafrkaval zaradi govora. Pol sem se znašel in sem se lepo počasi z enim razlogom presedel k drugemu sošolcu in pol je nehal kajti pol sem že bil bolj oddaljen od njega.(to je bilo prvič).
Pozneje pa me je prosil za zvezek ker je pri enem predmetu jutri izprašan za oceno, zato me je prosil za zvezek, kajti on si pri nekaterih urah ne zapisuje.. Jaz zvezka ne rabim ker bom šele pozneje vprašan. V tem primeru kaj naredim? To ni izkoriščanje? To se je zgodilo danes. Jaz sem mu posodil. Rekel sem mu še, da naj jutri vrne. Seveda takrat me ni dražil.
Čez eno uro pa se je spet ponovila tista prva zgodba. Me je že spet zafrkaval ampak ne zaradi glasu kajti nisem govoril, ampak mi dal miru.
To da me udarja, ne da mi miru dela pri urah kjer se ne boji profesorja/profesorice.
Ja, žal je tako, da so nekateri ljudje tudi takšni. So pač oni središče sveta in se mora vse vrteti okoli njih, ker pa ponavadi ne dobijo lekcije, s tem nadaljujejo. Naučiti se boš pa moral postaviti zase.
Ne, z njegove strani to nikakor ni lepo, ampak nekaj bo treba storiti. Lahko mu lepo mirno rečeš, naj neha delati to, kar počne (udarjati, klepetati). Lahko mu rečeš, da naj da tiho, ker želiš poslušati, in če njemu ni, naj gre ven. Lahko se presedeš, če je to možno. Lahko vstaneš in prosiš profesorja, če te presede, ker tukaj ne moreš skoncentrirano slediti pouku. Seveda je najlaže, da se ne vpleta drugih oseb, a če ne bo šlo drugače, bo mogoče to potrebno. Vendar karkoli bom jaz tukaj napisala, zahteva tvojo aktivnost, ti si tisti, ki lahko stvar spremeniš (najprej pri sebi, da se sploh postaviš zase in kaj rečeš).
Glede zvezka pa naredi, kar ti misliš in kakor se počutiš. Jaz imam mogoče malo drugačne poglede na to, ampak vidim, da tebe to sedaj mori in se počutiš izkoriščanega, kar je seveda čisto normalno. Mogoče je laže, da mu ga naslednjič enostavno ne posodiš, da se ne boš počutil, da te ima za norca. Vseeno, kakšen razlog navedeš, v bistvu ti ni treba navajati čisto nobenega razloga, temveč le rečeš, da mu ga ne posodiš in pika. Lahko pa mu čisto enostavno rečeš, da ne, da je to kazen za njegovo obnašanje. Da naj ne pričakuje prijaznosti, če se sam ne zna obnašati. Da ko bo pa enkrat dal mir in bo znal tako tudi ves čas delovati, boš pa premislil o tem, ali bi ga posodil. Da ima vsako dejanje posledice. Nikakor pa ne rabiš iskati lažnih izgovorov, da se boš bolje počutil (da zvezek ti potrebuješ, da se boš učil ali kaj podobnega), povej resnico.
Vem točno, kako se počutiš in da ti je to zelo težko storiti, prav tako ti je težko to reči, vendar je res laže, ko enkrat to narediš, čeprav si prej misliš, da tega ne boš preživel. In iz tvojega pisanja jaz preberem, da te oziroma vas ima ta sošolec v “nadoblasti”. Vsi se mu podrejate, nihče mu ne upa ničesar reči oziroma niti ne zaleže. Tudi ti se ga bojiš, zato pa ima on večje veselje in tudi moč delati to, kar pač počne. Če se mu boš res odločno in dokončno postavil po robu, bo odnehal. Mogoče ne takoj, ampak bo videl, da pri tebi ne pride več mimo tega, in sčasoma bo nehal.
Ali si doma že kaj omenil staršem? Mislim, da bi bilo zelo dobro, če jim poveš o svojih tegobah in če nisi edini in se to nonstop dogaja, naj se pove razredniku, saj ta sošolec torej moti vse med poukom. Ne more en zafrkniti vseh ostalih.
VRjamem da ti je konec svets. pri tvojih letih je bilo tut meni tezko v takih situacijah.
enostavno flegma mi reci Zakaj bi posodi zvezek nekomu ki me udarja? halo? rec mu da ga kaznjujes in da nd posods zvezka ;).mogoce bi blo fajn da reces sem ga ze nekomu drugemu posodil…
vem da pr nas je to palilo da se je spremenila taktika enga egocentrika
Mislim da to nebi kaj dosti pomagalo če bi povedal da naj neha ker želim poslušat in naj me neha udarjati(No v bistvu me ne udarja ampak mi neda miru oz. z nohti me pika itd.) Da, sem že omenil mami in sem vse povedal. Mama je rekla da ona pove njegovim staršem ali razredniku. Ampak sedaj ne vem če naj pustim da pove razredniku ker se bojim da bi mi kaj naredil. Sem že pomislil na to, da bi mu rekel da ne posodim zvezka ker me dražiš in mi ne daš miru, ali pa brez razloga. Ampak enostavno se bojim da bi se kaj zgodilo. Da bi me začel še bolj dražiti ali pa bi še komu drugemu povedal. Zadnje dneve pa sem izvedel še nekaj in to, da se drogira(oziroma kadi travo, mogoče še kaj drugo). Pa kot sem že omenil sem bolj manjši tip, on je večji, močnejši od mene in ima še nekaj takih kolegov na šoli, ki se drogirajo in so takšni frajeri. Zato se bojim nekaj povedati, ker bi še nekaj z svojimi kolegami naredil meni.. Vprašal bi še, če je po vašem to izkoriščanje(glede zvezka)?
Je mogoče da je zato takšen frajer, zafrkava, draži svoje sošolce ker se drogira in to mu to dela?
Kaj mislite če bi povedal razredniku ali pa moji starši, da mi ne da miru in me draži bi mi kaj naredil zato ker sem povedal?
Sem v 1. letniku. Imam še 2 mesca do naslednjih počitnic in pol še nekaj dni šole. Pol pa se 1 mesec ne vidimo oz. me ne bo mogel dražit ker je pud (delo). Kadar pridemo nazaj z dela pa ostane še 1 teden pol pa se začnejo poletne počitnice. Ko se spet začne šola pa bo spet pud in to skoraj pol leta zato se tudi takrat ne vidimo.
Bi bilo dobro, da temu fantu in razredniku nič ne povem in nekako zdržim ta nekaj več kot 2 mesca kajti pol se en čas ne vidimo prav dosti. In ko bi se spet začela šola bi videl kakšna je situacija, ali me še vedno draži itd. in da bi pol povedal razredniku ali njemu?
Bilo bi lažje če me nebi dražil točno zaradi govora. Kajti če povem da naj neha in naj mi da mir, me bo sigurno spet dražil zaradi glasu in se bo samo smejal..
Kaj pa mislite glede tega kaj sem čist na koncu napisal, da me en čas nebo videl zaradi tega ker se kmalu začne delo potem počitnice in spet pol leta dela? Torej naj ne povem nič in nekako zdržim ta 2 mesca? Ali pa naj povem?
moherka napišite še vi nekaj 🙂
pri meni je bilo tako da so se stvari potem umirile, z novim solskim letom sem dobila upanje da je pa ta clovek se vseeno dober..no hitro so se izjalovile moje zelje, zbadanjd je bilo spet tukaj.
Nimas kaj kot da se postavis zase! eni ljudje so taki. vse najdejo. pr men so nasli da mam en prst debel. haha.pa vem da ga nimam pa so se delal norca. pa mi je bilo najhujs, seveda novo okolje, zelis ugajat, bit vsem vsec, samozavest si v sš sele nekako pridobis. se najbolj slavni igralci so v tem obdobju bili zasmehovani ce ti kej pove 😉 sedaj se pa oni lahko snejejo drugim. no in kaj sem naredila, nic, zacela sm se sama brit norce iz same sebe, pa obrnla pogovor sebi v prid,potem smo pa ratal na kul, na koncu smo se postekal tok da si mislit neb mogla. Ampak vedno sm drzala neko mejo ker ko te en enkrat razocada, je tezko pridobit zaupanje.
Bot vesel da bo ta faza kmalu mimo pa se bos le smejal temu 😉 to pa vsak rabi v zivljenju da postane samozavest, se zna postavit zase..
srecno. minilo bo k bos se keks ne reku 😉
Jaz upam. da se bo res umirilo in da me bo nehal dražit pa še s takšno stvarjo kar ni res(da govorim čudno in da govorim tak kot tisti bolan človek). Kot sem že napisal čez nekaj časa se en čas ne bomo vidli(skoraj pol leta) in bo že enkrat mogel nehat. Upam da me ne bo dražil s tem dokler bom mu sošolec.
:=) Kaj naj napišem drugega kot to, kar sem že:) Enkrat se boš moral naučiti postaviti zase, čeprav se ti to zdaj zdi hudo. Preveč se obremenjuješ s tem, kar bo. Saj ga ti ne boš napadel, lepo mu boš rekel, da mu ne posodiš zvezka / da naj te neha pikati ipd. Predvsem se pa nehaj sekirati, kaj ti bo potem rekel, temveč poskušaj to ignorirati in si ne gnati k srcu. Prej ko se boš navadil prenašati razne žaljivke, laže bo. In prej ko boš znal reči nekaj sebi v bran, bo tudi laže. Ne sekiraj se zaradi tega, kar ti govori za tvoj govor. Ti veš, da imaš čisto normalnega, on je pač našel nekaj in to sedaj ponavlja kot kakšna opica (lahko bi našel kaj drugega in isto tisto ponavljal). Ponavlja pa to zato, ker ve, da ti pride do živega.
Trava je drugače droga, ki te bolj pomiri, umiri, in po njej ne dela človek ravno pizdarij. Ampak ta fant kadi predvsem zato, da je frajer, kot tudi ostali v njegovi družbi. In ker je frajer (si misli, da je, drugače vsi vemo, da ni), si tudi dovoli početi takšne neumnosti, kot jih. Sama trava kot droga po mojem s tem obnašanjem nima nič, gre bolj status frajerja, zato pa tudi počne vse to, kar počne – kadi, se spravlja na sošolce.. Dvomim, da bi se ti fantje fizično spravili nate, če bi njemu kaj rekel, mogoče bi te zbadali ali pa se norčevali iz tebe (žal, tako je to pri teh letih). Ampak saj to počne ta fant že sedaj, tako da bistveno kaj nimaš izgubiti, seveda je pa odločitev tvoja.
Potrpeti ali ne. Meni se zdi, da je tebi laže, da boš potrpel in ne boš nič rekel. Kar je seveda tudi neka taktika, pač potrpiš, požreš, potem pa je kmalu konec. Če se boš sedaj odločil in to potrpel, pa bo drugo leto isto, potem pa le naslednje leto uberi drugo taktiko in mu povej, kar mu gre!
Glede zvezka pa razmišljaj tako – četudi te on zbada, si ti šel čez to in mu ga posodil. Ti si torej bistveno boljši kot on, in to se ti bo enkrat že povrnilo:) Mogoče ne takoj, ampak resno, dobra dela se poplačajo, slaba je pa treba nekako odplačati:) Tudi njemu se bo to vrnilo, kdaj in kako, ne vemo, ampak imej zaupanje v to, čeprav se ti zdaj najbrž sliši zelo zelo čudno.
Poskusi še nekaj (pa ne si misliti, da sem popolnoma nora:): preden zaspiš, si v mislih govori t.i. pozitivne afirmacije – recimo Sem močan, sem samozavesten, sem varen, ali kaj temu podobnega (sem srečen, sem umirjen, sem zdrav ipd). To si govori tako, da prepričaš svojo podzavest, da je to resnica. Najbrž boš vmes zaspal. Škoditi ne more, samo uporabljaj pa obliko sem (in ne nisem ali pa bom).
Pol se pa tak odločim. Če me bo še ta 2 mesca zelo dražil in mi ne bo dal miru in če bo me to zelo motilo, pol bom povedal razredniku ali pa njemu da naj neha. Če pa ne bo tako hudo, pa nekako potrpim malo več kot 2 mesca. Če bi me spet pozneje kadar se vidimo, pa upam da bom še kaj do tja zrasel in bom mu povedal vse glede tega.
Je pa mogoče da bi pol naslednjo leto, kadar se spet vidimo, da bi to pozabil glede mojega govora?
Drugače pa res hvala.
Pozabil lahko da bo točno to, vendar če bo še vedno isti karakter in če bo še naprej špilal frajerja, bo mogoče našel koga drugega ali pa kaj drugega, da te bo dražil. Ti se samo ne smeš preveč sekirati zaradi tega. Vem, da ni prijetno, ampak to, da te on zafrkava, ni tvoj problem, čeprav se loti tebe, temveč njegov. In ne smeš biti prestrašen, ali se bo to še dogajalo, naj ti lepo gladko dol visi za to! Dokler ne boš sam znal reči nekaj nazaj, se bodo našli ljudje, ki bodo to počeli.
Sem pa razmišljala, da smo mogoče malo napačno speljali to temo:) V bistvu premisli in povej, kako se ti počutiš ob tem, kaj bi želel, da bi se zgodilo, kako torej ti vidiš, da bi stvari morale potekati in kako bi se potem počutil. In zakaj misliš, da se tako počutiš. Sploh sedaj, ko si se odločil, da boš še malo potrpel.
Povedal si že, da je večji/starejši od tebe, da kadi travo in se druži s čudno družbo, da te draži in nisi edini, pa da te je strah karkoli povedati nazaj, ker se bojiš posledic. Čeprav se da razbrati, pa nisi točno povedal, kako se ob tem počutiš in kako bi se želel počutiti ter kako bi želel, da bi bilo, da bi tebi bilo laže (če odmislimo to, da neha karkoli početi). Ko boš zapisal, boš mogoče sam laže prišel do tega, da se moraš postaviti zase.
Pri meni je bilo npr tako – nikoli se nisem počutila sprejeta, vedno sem mislila, da nisem dovolj dobra, posledično sem se želela vsem prikupiti, biti v njihovi družbi. Če mi je kdo kaj rekel takšnega, je to ta moja čustva še poglobilo, saj se nisem počutila le slabo, temveč tudi nevredno njihove družbe in to, da pač nisem dovolj dobra za karkoli, kjerkoli. Če sem kaj naredila za druge proti sebi, sem bila seveda jezna tudi nase, da sem se tako pustila, a po drugi strani nisem upala/želela reči ne, ker me je bilo strah, da me bodo tako še bolj izločili oziroma da se bom sama počutila slabše. Sedaj ko gledam na to, vem, da je bilo dejansko vse zgrešeno. Moji občutki so bili zaradi drugih stvari popačeni, drugi niso imeli takšnega pogleda name, to sem si sama ustvarila s svojo nesamozavestjo. In če bi se prej naučila postaviti zase in reči ne, bi bilo moje življenje bistveno prej lažje in enostavneje. Potem namreč vidiš, da to sploh ni tako hudo, da je nekaj popolnoma normalnega! Ljudje, ki jim ne boš všeč, se bodo pa vedno našli. Ampak manj kot se ukvarjaš s tem, manj jih je okoli tebe (ali pa jih ne opaziš:).
Jaz sem žal do določenih stvari prišla zelo pozno, ko bi lahko že prej. Gre namreč res za čisto življenjske in vsakodnevne zadeve. In potem tudi ne bi imela določenih drugih “problemov”, ki so zaradi tega nastali. Upam, da bo tebi to uspelo bistveno bistveno prej:=)
Še to – ko boš razmišljal o tem, kaj ti narediš, kako se počutiš ob tem in kako bi se počutil, če bi kaj naredil drugače, poskusi pomisliti tudi na to, kaj bi nekdo drug (mogoče kakšen sošolec, sosed, sorodnik ali pa kak filmski junak:) naredil v tej isti situaciji. In kako misliš, da mu to uspe ter predvsem kako misliš, da se ob tem počuti.
Saj vem, da se že ponavljam, ampak največ boš moral narediti pri sebi in ne pri drugih. In definitivno te ne sme biti strah!
Prej sem napisala glede svoje srednje šole. Kasneje sem imela še slabše, grše zgodbe za povedati, in to se mi je dogajalo izključno zato, ker sem se nečesa bala, nisem bila dovolj odločna in nisem znala reči te ter za tem tudi stati. Kako drugače bi bilo, če bi prvič reagirala drugače…
Dovolj zaenkrat od mene:)
Opravljivka
Kaj ne razumeš? Samo ta fant in njegov prijatelj me draži. Drugače pa mi nihče ni rekel nič glede mojega govora in glasu. Sam sem bil presenečen kadar me je začel dražiti s tem. Mogoče zato ker govorim bolj po tiho in ne tako glasno kot ostali + v mutaciji sem. Imam enega sošolca, ki govori tudi malce čudno, bolj po tiho. A njega ne draži, ker je večji, močnejši in mogoče njega ne upa.
moherka
Kako se počutim ob tem? Ja, slabo, me prizadene mogoče sedaj več ne tako ker mi pomagate, pa tudi z mamo sem govoril. Želel bi, da bi to čim hitreje minilo in da bi se to končalo. Sem že pomislil na to da bi mama na govorilnih urah povedala razredniku vse glede tega in razrednik bi povedal temu otroku. Morda pa bi se kaj ustrašil in me nebi več upal dražiti in bi pozabil. Počutim se slabo, ker me v osnovni šoli nikoli niso dražili s tem ali s neko drugo stvarjo. Tam smo se dobro imeli s sošolci, nikoli nisem imel takšnih problemov. To je problem, da me draži točno zaradi govora. Če bi me zaradi višine ali kaj drugo, bi lažje povedal da naj neha in da mu ne dam zvezka.
Zdaj niti ne vem kako bi moralo potekati. Naj mama pove razredniku ali naj zdržim ta 2 mesca.