Moj glas in moji sošolci
Zdravo! Sem 15 letni fant in hodim v srednjo šolo. V puberteti sem zato se mi glas sedaj spreminja oziroma se je že. V osnovni šoli mi nikoli niso rekli nič takega, da imam čuden glas. Sedaj ko se je začela srednja šola, mi je en moj sošolec čez čas rekel da tak govorim(oz. imam takšen glas) kot en dijak na šoli. Tisti dijak je bolan, in sem danes slišal kako govori. Ta dijak govori res zelo čudno, ima grozen glas, komaj se da razumeti kaj govori. Torej moj sošolec je rekel da tak govorim kot on. Temu mojemu sošolcu nisem rekel nič takšnega da bi imel razlog mene žaliti. Zanima me kako bi znal slišati moj glas(tisti glas katerega drugi slišijo)?
Dragi fant,
nikar tako črnogledo, sedaj si pač v takem obdobju, ko se vam fantom spreminja glas iz otroškega v moškega in se mu reče mutacija. To je čisto normalno in tudi normalno je, da nimate takšnega glasu kot slavčki. Da te sošolec primerja z nekim fantom, ki je bolan, je to problem tvojega sošolca, ne tvoj. Zaradi tega se nikar ne zapiraj vase ampak sprejmi to obdobje kot del sebe, kot del odraščanja. Lahko se posnameš, da vidiš, kakšen glas imaš, ampak ne vem, če ne boš potem še bolj razočaran, kajti skoraj nikomur ni všeč lastni glas, ko se sliši na posnetku. Vzemi to pozitivno in si dopovej, da pač odraščaš in da se ti zaradi tega tudi glas “čisti”, da bo po končani mutaciji zvenel bolj – moško.
Lepo se imej, res ni nič narobe s teboj, le pridno v šolo hodi in uživaj v drobnih stvareh, ki te razveseljujejo :))
TP
Ja, tisti glas, ki ga posnameš, je glas, ki ga slišijo drugi. Mi svoj glas vedno slišimo drugače. Jaz sem se skoraj pogreznila v zemljo, ko sem se pri 15ih slišala na posneti kaseti, pa mi glas niti slučajno ni mutiral:) To je nekaj normalnega, saj sebe poslušamo vsakodnevno in smo navajeni na nek zvok, potem pa ugotovimo, da je malo drugačen, nam mogoče hecen. Torej tvoj glas je čisto normalen, samo sošolec te je drezal.
Te razumem, kako se počutiš, tudi jaz sem šla v svojem življenju skozi različne faze in se nisem počutila sprejeto ali del družbe. Kot je že zgoraj napisano, to, da te sošolec draži, je njegov problem in ne tvoj. Od tebe pa je odvisno, kako boš na to reagiral. Najbolje je ignorirati oziroma če pride do pogovora, mirno reči, da je to pa neprimerno ali da ni fer do tistega drugega fanta, ki je bolan. Saj bolezen ali poškodba se lahko zgodi vsakemu. V teh letih se ljudje še iščejo in so radi nesramni, izzivajo, s tem želijo biti nekaj več, velikokrat je pa to le krinka, da so sami v sebi prav tako nezadovoljni, prestrašeni, kot mogoče nekdo drug. Od karakterja je pa odvisno, kako bo to kazal navzven. Ne rabiš se spuščati na njihovo raven, ker potem ne boš nič boljši. Verjamem, da se ne zdi fer in boli, ampak kasneje boš ugotovil, da je tako bolje:)
Po branju tebe se mi zdi, da si dober in lepo vzgojen fant, in takim je večkrat ravno najtežje. Vendar si zapomni, da nikoli ni tako hudo, kot se nam zdi, in da tudi to obdobje mine. Pa veš tisti ameriški filmi, ki kažejo obletnice mature po 10, 20 letih in so največji srednješolski frajerji le še lokalni bebci, tisti tihi, iz ozadja pa postanejo lepotci, samozavestni in lepi ljudje? Veš, to se v resnici kar pogosto zgodi!
Posnel sem svoj glas s telefonom in se mi zdi kar vredu. Meni se zdi da je čist razumljivo kar govorim in ni podobna tistemu glasu s katerim me zafrkavajo. Mogoče pa zato ker govorim bolj po tiho oz. ne tako na glas. Da, največkrat ga ignoriram kadar mi to reče, kajti če bi povedal, da to ni fer do tistega človeka ki je bolan ali kar koli nebi kaj dosti pomagalo, morda bi še bilo slabše. Drugače pa najlepša hvala za pomoč :))
Da, mogoče da mi nekaj zavidajo ampak ne verjamem. V razredu nas je 14 in vsi fanti. Zafrkavata me 2 sošolca. Eden je tisti glaven, najglasnejši tudi druge zafrkava samo ne s takšnimi stvarmi, ampak bolj tak z hecom oziroma ni žaljenje… To že traja 3-4 mesece. To je sedaj tak: prvič so mi to rekli samo tisti dan pol pa en čas ne, takrat sem mislil da je že pozabil, pa spet čez kakšen mesec rekel in potem spet ne, sedaj pa spet. Prej me je samo on sedaj pa tudi tisti drugi fant, ki mu je prijatelj in se že dlje časa poznata ampak včasih tudi tistega zafrkava. Jaz probam biti čim bolj prijazen do njih, posodim stvari če rabijo oz. karkoli ampak toti glaven me ne ceni. Tisti drugi pa me samo takrat zafrkava kadar tudi ta glaven. Ja in tale glavni, ki me žali je leto starejši od mene.
ne delaj se prijaznega ker te bo po buci tepl
sm mela tudi sama tako sosolko,in kaj je sedaj z njo, vse za nazaj jo je tepu lajf,nima frendov, cudna ne skratka. Vem sa je tezko, men je bilo v os tut konc sveta, velik prejokala zakaj se noce ena druzt z mano ces ker sem razvajena…ma skos se nek najdejo eni teroristi folka 😀 dont u worry child 😉
Si si že odgovoril na vprašanje. Ta glavni je pač tak karakter, hoče biti glavni, najpomembnejši, najbolj glasen, najbolj pameten, in to “dokazuje” tudi na način, da druge žali. To je tipičen profil takšnega človeka. Čisto možno, da ima sam neke probleme ali frustracije in jih tako spravlja ven. Bistveno je, kako boš na to odreagiral ti. Tega ti ni treba prenašati, lahko mu mirno, a neprizadeto rečeš, naj neha s tem, lahko dodaš kaj takšnega “seveda imaš prav” ali “oh, kako se ponavljaš, to slišim že tretjič” ali “eh, spet smo tam” ali pa enostavno ignoriraš to zbadanje. Zadnja opcija je dobra le, če te to drugače ne gane, če te, se lahko potem doma sekiraš in sprašuješ, zakaj si ne upaš nič reči nazaj. V tem primeru je včasih bolje, da se postaviš zase, kakor grozno se že zdi, ker šele potem vidiš, kakšno moč imaš, kaj lahko narediš in da ni vse tako grozljivo, kot si predstavljamo, ter kako dober občutek je, ko se postaviš zase.
Lepo bi bilo, če bi se lahko od tega fanta, situacije nekako oddaljil, kar pa je najbrž težko, glede na majhno število sošolcev. Vsak bo zgleda enkrat njegova tarča, ker pač on tako deluje. Ker njega spremenil ne boš, je pomembno, kako ob tem ti deluješ. Večji strah boš imel pred tem, bolj neprijetno ti bo, bolj bo on to “čutil” in te zafrkaval. Manj boš temu polagal pozornost, manj energije dajal v to, prej te bo pustil na miru. Kolikor čudno se to sliši, je res.
Čeprav se ti sedaj zdi to moreče in dolgotrajno, vedi, da je srednja šola le eno obdobje v življenju, prav tako ti pa lahko takšno zbadanje da dobro šolo, kako ob tem reagirati, kako se postaviti zase, kako biti bolj samozavesten, kako se ne obremenjevati zaradi nepomembnih stvari. Mogoče se ti ne zdi, ampak res so nepomembne. Šole bo enkrat konec, kar se boš naučil o življenju, bo pa ostalo za vedno. In če se boš sedaj naučil, da tvoje dobro počutje nikakor ni odvisno od drugih, ti bo to še kako prišlo prav v prihodnje. Jaz sem rabila veliko veliko dlje časa, da sem se upala postaviti zase. Ko sem se, sem videla, da to ni noben bavbav:)
Pa še ena pesem zate:)
http://www.youtube.com/watch?v=KsxSxF3JKeU
Da, jaz najrajši ignoriram kajti točno zaradi glasu, govora me zafrkava oziroma žali. Če bi povedal, da naj neha ali karkoli se bojim da bi me še bolj… Pa še bolj manjši tip sem, on je dosti večji, močnejši od mene. Kaj pa glede tega če naj bom prijazen do njega, naj posodim kakšno stvari ali kaj drugo? Če pa bi povedal razredniku ali staršem da me žali? In bi moji starši povedali njegovemu staršu? Bi nehal ali bi bilo še slabše?
Res smešno, da mi v osnovni šoli, kjer sem bil 9 let niso nikoli rekli kaj takega da imam čuden glas (mogoče ker še nisem bil v mutaciji). Pa tudi sedaj mi nihče izven šole ni rekel da imam čuden glas, le da se mi je glas spremenil. Pa še sebi se mi zdi čist normalen glas, govor. Tega fanta pa poznam sedaj manj kot pol leta in me žali s tem.
Poglej, če sam prebereš svoje poste, boš videl, da problem ni v tebi, temveč v njemu. On je tisti, ki želi biti glavni in pomemben in to počne tudi na način, da druge žali. Sam si napisal, da to počne tudi drugim, ti nisi edina njegova žrtev. Verjamem, da imaš čisto normalen glas, tudi mutacija je normalen pojav pri fantih, ampak on je moral neki najti in je to tvoj glas. Če ne bi bilo to, bi bila pa tvoja višina ali lasje ali barva torbe ali vsakič nekaj drugega.
Glede drugih vprašanj ti sedaj težko odgovorim. Vem, kako se počutiš in da ti je hudo. Zgleda si tudi dober človek, obenem pa malo “prestrašen” pred tem fantom in bi ti bilo mogoče sedaj huje, da se mu zoperstaviš kot da ignoriraš in si prijazen naprej. Tukaj je vedno tanka meja, kaj storiti. Po eni strani se hočemo “maščevati” na nek način, po drugi strani, pa če gledamo res globlje, če hočeš delati dobro, posodiš tudi, če si drug tega ne zasluži. Odločitev je seveda tvoja. Boš pa moral nekaj narediti na tem, da se znaš postaviti zase, da boš bolj samozavesten in predvsem, da te ne bodo izkoriščali. Če misliš, da te izkoriščajo in ne želiš dati, posoditi stvari, se temu pač upri. Prvič, mogoče tudi drugič bo težko, potem pa boš videl, da se boš bolje počutil.
Povedati doma ali razredniku, to je tudi dilema. Če se je zgodilo le 2x, potem jaz mogoče ne bi vpletala razrednika, če se bo ponavljalo, pa mogoče ja. Doma seveda omeni, da ti ni prijetno hoditi v šolo zato in zato in omeni tudi ta incident. Dobro je, da starši vedo, kaj se dogaja, kako se počutiš in da se o tem pogovorite. Da bodo tudi oni vedeli, kaj prestajaš in kako ti je ob tem, saj drugače ne morejo vedeti. Saj ni nujno, da povedo staršem drugega, lahko tudi na govorilnih urah kdaj izpostavijo, da je en dijak izjemno moteč in nesramen do ostalih. Najbrž tudi razrednik to opazi?
Vendar vedi, najbolje boš naredil, če se boš sam postavil zase. Ker ko boste na samem, ne bo ne tvojih staršev ne razrednika, da bi ti stali ob strani, temveč boš sam. Zaenkrat pa se poskusi izmikati takšnim situacijam, saj se ne rabiš družiti z njim, četudi je frajer, pravzaprav točno zaradi tega ne. Saj so še drugi fantje v razredu, najbrž prav prijazni in ne tako nesramni kot on. Se pa lepo druži z njimi in tega fanta ter njegovega pajdaša ignoriraj.
V bistvu se je to tak začelo, da je eden drugi moj sošolec rekel to da govorim tak kot tisti bolan otrok. Tudi tisti fant, ki mi je to prvič rekel se tudi dela glavnega, ampak on mi je to enkrat ali dvakrat rekel in pozneje nikoli več. No ta fant je malo bolj prijazen in se včasih celo pogovorim z njim. Je pa bil ta drugi fant poleg, ki pa je to slišal. Tudi ta dva sta si prijatelja. To se je že zgodilo pred 4 meseci pol pozneje pa mi je samo tisti drugi fant govoril. No ja, bom ga probal ignorirati in se mu izogibati.
Drugače pa najlepša hvala za pomoč 🙂
tako je v srednjih/osnovnih solah, vsi smo dal to skoz :d jz sm pa poslusala da sm ocalarka-pa mam lece ze ful let, pa da mam velk nos, pa ga nimam, no kakorkoli vsi unim k so bili zajedljivi so bolj kot ne propadl, ker so sami zapadl v dolocene stvari ker so te zaljivke vsm nam bile le njihove frustracije. in tud najvecji frajer v razredu/na soli, ni nic kej velik z njega postalo. 😉
Ja, najbolje bo ignoriranje, ampak tudi tako, da se pripraviš do tega, da te takšne stvari ne prizadenejo. Da se zavedaš, da je to, da se on spravlja nate, njegov problem in ne tvoj, čeprav se ti zdaj zdi drugače. Ko boš enkrat dovolj samozavesten in zaupal vase, boš videl, kaj mislim:) Lahko greš v knjižnico in malo pogledaš za takšnimi knjigami (samozavest, boljša samopodoba, kako zaupati sebi, kako se počutiti dobro v svoji koži ipd ipd). Ta najstniška leta so toliko bolj kritična, ker se še vsi iščemo in hočemo biti tudi všečni. Ampak najbolj pomembno je, da si zadovoljen sam s sabo, nihče drug ti ne more dati takšnega zadovoljstva. Za vso srečo v svojem življenju si odgovoren sam:)
Glede posojanja stvari pa sem mislila napisati, da mu posodi, če se ti tako počutiš oziroma če imaš. Ne počni tega sebi v škodo ali zato, da te bo nehal dražiti, ker ne bo delovalo. Prav tako vprašanje, če bi delovalo, če iz maščevanja stvari ne posodiš. Nikakor pa se ne pustiti izkoriščati. In tudi nauči se reči ne, kadar se tako počutiš (vem, da je težko, ampak ko to narediš, se počutiš veliko lažji).
Primer – prosi te za moder kuli. Ti imaš samo moder in rdeč kuli. Seveda mu rečeš, ne, ne morem ti posoditi modrega, lahko le rdečega. Če pa imaš tri modre in en črn kuli, pa mu lahko posodiš modrega.
Jaz sem bila tako “prijazna” predvsem iz razloga, da bi me sprejeli, imeli radi, ker sem pač imela probleme na tem področju (to sem ugotovila šele bistveno kasneje). Tako sem enkrat za eno sošolko naredila celo nalogo, ki mi je vzela 2 uri. Še lepše sem jo napisala kot svojo:) Evo, ker nisem znala reči ne, ker sem se bala, da bi potem jaz izpadla grozna. Ja pa kaj še. Sem se kasneje naučila, naučila pa sem se tudi sprejeti drugačne, zaupati vase in se ne pustiti spraviti iz tira takšnim zadevam.
Če ti s tem napredkom začneš že sedaj, ti zna biti marsikaj v prihodnosti lažje. Prvi korak je težak, ampak potem pa že nekako gre. Nič ni tako grozno, kot se zdi:)
Srečno! In res ne pozabi – srednja šola mine:)