Moj fant-pedofil?
Čisto na kratko, fant, s katerim sem že več let v vezi, je več kot leto dni nazaj dobil obvestilo policije, sledilo je soočenje s preteklostjo. Ni opravičil za njegova dejanja, pa vendar naj povem njegovo zgodbo. V rani mladosti sta ga zapustila alkoholika starša,torej pri 6 letih so si ga podajali od ene do druge družine. Kasneje ga je v rejo vzela babica. Nobenih stikov z realnostjo ni imel, to je dejstvo, saj ni imel sorodnikov. Ko je bil star okoli 8 let, mu je njegov takrat isto stari bratranec pokazal “igrico”…ki je vključevala njegovo par let mlajšo polsestrično,oziroma fantovo polsestro. Običajne otroške igre… A bratranec je očitno po nekaj časa,letih…? končal, fant pa nadaljeval!!?? Tako sta še pri njegovih 16 in njenih 11 imela takrat ne več igrice.
Dejstvo je, da se ona ni branila. To je bila njuna skupna igra, vendar pa se je nekega dne uprla in takrat se je počasi končalo. Ni šlo za dejanske spolne odnose, ampak za božanje in pa (verjetno) prisilo, da je ona dajala njegov spolni organ v usta.
To je zaključek. Njega je sestra prijavila, bratranca ne.Vse skupaj mi je bilo zelo težko sprejeti, fant je poosebljena dobrota, moško nasilje nad ženskami, že samo žvižganje za njimi je njemu ponižujoče in ga obsoja. Ne gleda za ženskami,je zvest. To pišem le za to, da boste tudi vi dojeli, da je eden redkih moških, ki ženske SPOŠTUJE in mu niso le objekt, Z mano ravna kot s princesko, v preteklosti (še pred sem zvedela za njegova dejanja iz preteklosti) mi ni bilo pogosto do sexa, pa ni nikoli z njegove strai prišlo do kakršne koli prisile ali poskusa. Tako da res in iz srca ne vem, kaj je bilo takrat z njim ali kakšnem človek je bil.
Rada bi verjela(in tudi se zavedam), da je na začetku šlo za neko igro,ki smo se jo bolj ali manj igrali vsi otroci. Vendar pa mi ni jasno, kako ni končal prej??? Ko ga to vprašam, mi priseže da ni vedel, da je to narobe, da se ona ni branila in da jima je bilo to pač vsakdanje. Ko je prišla k njim, sta se nekam umaknila in opravila. Tudi zalotili so ju baje, pa se ni nič zgodilo.
Kako naj živim s tem ? Ne bom spraševala, kako naj živi ona, ker to mora vprašati sama. Drugače pa, ne obtožujte mene, nisem jaz zlorabljala.
Hvala za odgovore
Še nikjer nisem zasledila mnenje strokovnjaka o tem, kako naj si pomaga, kako naj razmišlja in kaj je relativno normalna reakcija partnerja tistega, ki je zlorabljal. Bilo bi zanimivo mnenje gospe Katjuše, vendar se mi zdi, da ga nekako znam napovedati(pa se morda motim). Javnost, stroka, sodstvo morajo zlo preganjati, morajo biti proti. Toda ti si s svojimi občutki sama.
Najprej razčistimo: za fantovo ravnanje nisi odgovorna ti, čeprav si ženske nekako vedno dajamo opravka s krivdo. Ne vem, kako si se počutila ob razkritju tega, kar je fant počel. Verjamem, da ti ni bilo vseeno. Najbrž si si v svoji domišljiji celo naslikala prizore in so ti zbujali odpor. To je njegova slika iz preteklosti, Potem pa je tu slika obdobja, ko sta bila vidva skupaj in kjer ne beležiš kaj slabega, čeprav je iz pisanja zaznati, da ga opravičuješ. Menim, da je malo več kot leto nazaj še premalo časa, da bi se tvoja čustva umirila. Najprej razočaranje, potem bes, spraševanje zakaj je morala zadeva na plano, zakaj je to zmotilo tvoj duševni mir. Prišla bo še jeza nanj, to upam trditi. Najbrž razčlenjuješ kaj se je dogajalo na licu mesta, zakaj ni tega kdo preprečil prej, zakaj, zakaj, toda nikar ne počni tega. To ni tvoja zgodba. Tvoja zgodba je življenje z njim. TO je tisto, kar moraš razčleniti. Če zlorabe ne ponavlja(in ni nagnjen več k temu), če je RES zlat do tebe, potem je nekaj upanja, toda dvomim, da bo šlo brez strokovne pomoči. Nikjer še nisem zasledila, da bi se kdo ukvarjal s tistimi, ki zlorabljajo(morda je bil zaprt, pa je bil tam deležen kake terapije-dobro bi bilo vedeti, kakšno mnenje o njem je dal strokovnjak). Najprej moraš torej ugotoviti, če je on res tako “čist” v svoji glavi, da ne bo več tega ponavljal. Toda kljub vsemu moraš vedeti, da nihče ne more biti 100%. (Tudi za tiste ljudi, ki tega še niso počeli). Ko ti bo to v večini jasno, pa se morata osredotočiti na vajin odnos. veliko je odvisno tudi od njega. Od njegovega truda, da dokaže, da je zaupanja vreden. Veliko ljudi je zraslo v nemogočih razmerah, pa so kljub temu krasni ljudje. Nikar ne išči opravičil zanj. Naj dokaže, naj deluje pošteno, odkrito in ljubeče. Tega ni moč videti v kratkem času, zato si vzemi čas. In če boš torej skoraj gotova, da zlorabe ne bo ponavljel, če ti bo opravičil zaupanje, potem prideš do tretje stvari, ki pa je tvoja sposobnost ta film, ki je v tvoji glavi, v katerem nastopa kot glavni akter v zlorabi v preteklosti, postaviti v tak kot svoje duše, da te ne bo motil. Pozabila namreč nikoli ne boš, nikoli tudi ne boš mogla biti čisto mirna, da ne bo fant tega ponovil(vsaj kak promil dvoma bo). In če boš kljub temu z njim zadovoljna, preživljala kvaliteten čas in se ne boš vsak dan vračala k temu, potem je upanje za nadaljevanje dokaj zadovoljive veze. Odločitev je vsekakor samo tvoja. Lahko vztrajaš in trpiš, lahko vztrajaš in si zadovoljna, lahko pa ga zapustiš. Toda mislim, da te je ta zgodba ravno tako zaznamovala, kot žrtev zlorabe, saj si tudi ti žrtev. Zakaj? Si na začetku vajine veze vedela za to? Nisi! In če bi vedela? Mislim, da se ne bi spustila v vezo z njim, kajne? In če boš šla, boš jezna. Tudi ne boš mogla pozabiti. Čeprav mislim, da del jeze bo v tebi ne glede na to, kako se boš odločila.
Osebnega mnenja o tem, kaj bi jaz naredila, ti ne bom napisala, ker se moraš odločiti sama. Odloči pa se tako, da boš čim manj trpela. Trpljenje ti je ob trčenju s tem bilo že dano, naj se ne nadaljuje, ali stopnjuje.
LP
Moje delo je usmerjeno v pomoč in podporo žrtvam zlorab, v preventivo in v izobraževanja s tega področja – gre preprosto za to, da se nekdo odloči, da dela na tem, drugi pa na drugem področju. Pri tem bi rada dodala še to, da bi bilo v okviru Združenja v katerem delujem tudi “nehigijenično” in za naše uporabnike nesprejemljivo , da bi se ukvarjali tako z žrtvami kot s storilci. Trdim pa, da je pri delu z žrtvami nujno poznavanje značilnosti storilcev, načinov storitev zlorab, dinamike zlorabljanja, vzrokov za zlorabe itd.
Vsekakor pa je potrebno tudi delo s storilci ,če se za to odločajo še posebej pa če za to izražajo željo.
Debata nekoliko starejšega datuma, ampak sem šele danes prebrala.
Meni se zdita odgovora nekam “čudna”. Sama res nisem strokovnjak na tem področju, sem bila pa tudi sama v otroštvu nekajkrat zlorabljena.
Bega me eno vprašanje: če bi ta njen fant prvi končal to njuno igro in kasneje punco prijavil, bi bil pa on žrtev?? Jaz bi v tem primeru o zlorabi govorila, če bi ta fant punco še naprej zlorabljal, ko se mu je ona uprla. Meni vse skupaj deluje, kot da je pač ta punca imela večjo “srečo”, da je prva spoznala, da je to, kar sta počela, narobe. Ali pa smo samo ženske lahko žrtve? Hm …
V enem od mojih primerov je bilo podobno – z bratrancem sva se šla take igrice in ko sem izvedela, da se to ne sme, sem mu povedala in se je vse skupaj ustavilo. Nihče od naju ni vedel, da se to ne sme. Ga imam zdaj res pravico obsojati? Zakaj pa potem ne smem sebe, ker sem mu take igrice dovolila? Doživela sem tudi spolne zlorabe s strani odraslih, ki so definitivno vedeli, kaj počnejo, nanje gledam kot na tiste prave storilce, da ne bo kdo rekel, da koga ščitim.
V tem primeru se pa res ne strinjam, da je ta fant storilec težkega kova, ki je nad sestrično izvajal moč in oblast, ker kolikor vem, so spolne zlorabe bolj izkazovanje moči kot pa spolni užitek – tako je vsaj pisalo v eni zloženki.