Draga Karmen,

v postu niže spodaj ste omenili, da imajo v nekaterih državah organizirane mlečne banke. Zanima me, v katerih državah je to organizirano in čim več v zvezi s tem. Ali so lahko vse mamice donatorke mleka in kako to poteka?

Hvala za informacije, sem namreč zelo firbčne sorte,

Lep pozdravček,

Saša

Draga Saša,
hvala za zelo zanimivo vprašanje.

Mlečne banke so posebne ustanove, ki so specializirane za sprejemanje podarjenega materinega mleka. Delujejo podobno kakor “krvne banke”, v Sloveniji npr. Zavod za transfuzijo. V Sloveniji mlečne banke žal ne obstajajo, nam najbližja mlečna banka je v Italiji, v Milanu. Mlečne banke po svetu so v naslednjih državah: Brazilija, Bolgarija, Češka, Danska, Finska, Francija, Grčija, Italija, Indija, Japonska, Nemčija, Norveška, Švedska, Švica iz Velika Britanija. Veliko mlečnih bank v Afriki je bilo zaprtih zaradi velike pojavnosti virusa HIV.

Podarjeno mleko v mlečno banko lahko prihaja le od matere, je bila zelo natančno zdravstveno pregledana. Etični pomisleki, da otrok dobiva mleko druge matere, ob vseh varnostnih ukrepih, se tako zdijo popolnoma nesmiselni (razen s čustvenega vidika). Zanimivo, da mnogi ljudje ob misli, da bi njihov otrok dobival mleko druge matere in se jim zdi to nesprejemljivo verjetno ne bi imeli popolnoma nobenih pomislekov, če bi moral njihov otrok dobiti kri drugega človeka, s transfuzijo. No, tudi materino mleko prihaja iz krvi.

Včasih so matere, ki iz različnih vzrokov ali razlogov niso mogle dojiti, najemale dojilje. Razen v nekaterih “primitivnih” kulturah je v današnjem času zaradi pojavnosti raznih obolenj, dojenje z dojiljami ni najbolj sprejemljivo. Dojilje morajo opravljati redne zdravstvene preglede in se seveda v času dojenja tudi izogibati rizkantnemu obnašanju. Poklic dojilje v današnjem, razvitem svetu že izumrl. Poleg tega so izredno agresivne reklamne akcije industrije prilagojenega mleka in otroške hrane, ki seveda kujejo ogromne dobičke, skorajda uspela prepričati matere, da so njihovi mlečni nadomestki zelo podobni materinemu mleku in najboljši za njihove otroke. Toda to ne drži popolnoma. Mleko je namreč živa tekočina, bela kri, vsebuje rastne hormone, prebavne encime in zaščitna protitelesa, ki jih ne more “ponarediti” nobena industrija. Pa ne samo to. Človeško mleko vsebuje razmerje potrebnih snovi, ki je najbolj primerno za vašega dojenčka in se tekom rasti otroka spreminja. Rudninske snovi in vitamini iz materinega mleka se v otrokovem telesu vsrkajo z največjim izkoristkom. Tipičen primer je železo: nobeni umetni dodatki železa ne dosežejo tolikšnega izkoristka kakor prav železo iz materinega mleka, ki je kar 40%. Materino mleko ima tudi to čudovito lastnost, da se spreminja tudi med samim podojem: “prednje mleko”, ki priteče na začetku, je bolj vodeno in namenjeno temu, da se otrok odžeja, “zadnje mleko” pa je gostejše, bolj bogato z beljakovinami, ki otroka nasiti.

Toda, človeško mleko iz mlečnih bank se ne uporablja izrecno samo za hranjenje dojenčkov. Zakaj se uporablja človeško mleko?

• za hranjenje nedonošenčkov (manj infekcij, boljša rast pri FTT)
• nekateri otroci ne morejo uživati nobenega prilagojenega mleka (intolerance na prilagojena mleka, alergije, druge med. situacije)
• za zmanjšanje infekcij pri transplataciji jeter pri odraslih
• materino mleko je mnogo lažje prebavljivo kot vse druge alternative
• otroci so bolj zdravi (tudi kasneje) in hitreje napredujejo
• neonatalne infekcije in bolezni so 6 do 10x manjše, če so otroci hranjeni z materinim mlekom kakor s katerim koli drugim nadomestkom

Prehrambena uporaba človeškega mleka:
– nedonošenost
– malabsorbcijski sindromi
– ledvične okvare
– prirojene nepravilnosti metabolizma
– kardiološki problemi
– zdravljenje opeklin
– zdravljenje otrok, ki ne pridobivajo na teži
– sindrom kratkega črevesa
– prehrambena intoleranca
– post-operacijska kirurška nega
– težko dihanje, astme, bronhitisi
– zdravljenje levkemije in raka pri otrocih

Medicinska/terapevtska uporaba:

Zdravljenje infekcijskih obolenj
– neustavljiva driska
– gastroententitis
– zastrupitve pri otrocih
– sepsa
– pljučnica
– vnetje očesne veznice

Post-operacijska uporaba
– popkovna kila
– gastroschistis
– zaprtje, črevesne zapore
– kirurška zdravljenja črevesja

Imunska obolenja
– večina alergij
– pomankanje imunoglobulinov IgA

Transplatacija organov (tudi pri odraslih)

Neinfekcijske črevesne bolezni
– gnojna vnetja debelega črevesja
– sindrom razdražljivega črevesa

Preventivna raba:
– NEC
– med imunizacijskimi terapijami
– alergije
– Crohnova bolezen
– katar debelega črevesja
– prehrambene intolerance

Hranjenje z doniranim ali materinim mlekom občutni zmanjša stroške na Intenzivni terapiji. Še posebej je poudarjena njegova prednost proti NEC (necrotizing enterocolitis), bolezni, ki se pojavi zaradi ostajanja hrane v otrokovem nezrelem črevesju, kjer je velika možnost okužbe in se velikokrat konča kirurško. Od 2 do 7% neonatalnih pacientov razvije NEC, med njimi je smrtnost kar 62%. Tisti, ki si opomorejo imajo trajne okvare črevesja in prebavil (vir Mother’s Milk Bank at Austin).

Podarjeno mleko se v mlečnih bankah pasterizira in shranjujej s primernim zamrzovanjem. Pasterizirano mleko iz mlečne banke ima še vedno zaščitne lastnosti tako kot sveže materino mleko, ker protitelesa preživijo pasterizacijo in zamrzovanje. Matere darovalke so skrbno pregledane in izbrane.

Vsaka donatorka materinega mleka mora:
– opraviti screening svoje zdravstvene »zgodovine«
– izpolniti vprašalnik o možnih rizkantnem obnašanju
– opravi testiranje krvi kakor pri oddajanju krvi za transfuzijo
– opravi testiranje na bakterije

Pogoji za matere, donatorke mleka v mlečne banke:
– mati je nekadilka
– mati ne jemlje zdravil
– mati je popolnoma zdrava
– mati ima dovolj mleka za svojega lastnega otroka
– negativni izvidi za Hepatitis B in C, HIV 1 in 2, pri nas še CMV, imunost na rdečke, negativni test na sifilis in negativna bližnja zgodovina tuberkuloznih in herpesnih okužb
– potrdilo splošnega zdravnika o sposobnosti za donacijo

Donirano mleko v mlečnih bankah je pasterizirano, da se uničijo CMV in HIV virusi (toplotna in solarna obdelava) nato pa še ponovno bakteriološko testirano.

Samo v Braziliji je 94 mlečnih bank.

Mlečna banka, ustanovljena v Braziliji, bolnišnici San Jose Municipial, je bila ustanovljena v oktobru 1994. Pokriva mestno in okoliško območje. Odkar je ustanovljena mlečna banka in se uporablja darovano mleko, je smrtnost dojenčkov zelo močno upadla. Vsak mesec daruje mleko 40 mater, ki si mleko pod primernimi higienskimi pogoji iztiskajo doma, ga shranjujeJo po navodilih in enkrat tedensko pošiljajo v mlečno banko. Mleko darovalk je ob prihodu v mlečno banko pasterizirano (30 minut pri 62,5°C) in pregledano na bakterijske kulture z 48 urnim zamikom, prede gre v uporabo. Kljub pasterizaciji in zamrzovanju večina imunoglobulinov v mleku ostane nepoškodovana in zelo dobro delujejo proti okužbam. Letno matere darujejo približno 800 litrov mleka. Večino podarjenega mleka dobijo nedonošeni otroci in otroci mater, ki so okužene z virusom HIV. Vse darovalke so zdravstveno pregledane in testirane na HIV, čeprav je dokazano, da pasterizacija virus HIV zelo učinkovito uniči.