Lepo pozdravljeni!
Stara sem 19 let in mislim počutim se zelo čudno. Zelo čudno se mi zdi da imamo noge, roke, prste in že leto in pol nekako ne dojemam sebe in drugih. V bistvu imamo v očeh samo krogce narisane in to naj bi bilo nekaj. A ni čudno da vidiš svet z nekim predmetom in da se premikaš in imaš dve nogi, v bistvu dve palici in se potem na tak način premikaš. Tako zelo pošastno se mi zdi. Pa še smešno se mi zdi da smo sestavleni iz nekih palic in da imamo na kosteh meso, tako brutalno zveni. Kdaj pa kdaj se mi zdi da je vse iz papirja ali pa da je samo narisano. Zdi se mi da sem jaz edina živa na svetu drugi pa so tu samo zaradi mene in sploh niso živi ampak se samo delajo da bi jaz mislila da je vse res. V bistvu sem na neki preizkušnji, na nekem testu in nakoncu mi bo neki bog povedal da je bil to samo test, da sem opravila in bo zdaj vse super, vrnil mi bo tisti občutek sreče. Večkrat na dan mi nekaj pove da jaz nebom nikoli sama ker bom vedno imela glasove v glavi ki se bodo z menoj pogovarjali. Oni so moji prijatelji me vodijo in me razumejo. Sploh se mi ne zdi več kaj takega če sem čisto sama in sem ves čas tiho ker mogoče ta svet sploh ne obstaja in itak imam svoj svet v glavi ki je lahko popolnoma tako resničen kot ta, morda še bolj. Zdi se mi kot da sanjam, tudi stanovanje vidim drugače čeprav že 19 let živim v istem. Vse je na istem mestu samo jaz to vidim poplnoma drugače med vikendom kot pa takrat ko pridem iz šole. Sem popolnoma druga oseba in tudi drugi so se spremenili. Ko zaprem oči vidim čudne slike in prozore naprimer da tečem po gozdu ker me nekdo želi posiliti in potem iz drevesa potegnem 2meterski lonec, popolnoma nelogično in nesmiselno. Ali pa zelo grozne pošasti. Zdi sem da se nekdo skriva pod mojo posteljo in me gleda ko spim zato si ne upam pogledati pod posteljo. Imam pbčutek da letim nad vsem prav noro je in vedno huje. Najhuje je ponoči, bedim zelo pozno takrat se mi tudi najbolj “dogaja”. Vljudno vas prosim za pomoč ker se mi zdi da se mi bo čez par let popolnoma zmešalo in bom odklopjena od vsega.
Hvala in LP

Draga Janica5,

verjamem, da se čudno počutite in vas skrbi kako bo z vami. Morda se je res pri vas pojavila duševna bolezen ki lahko napreduje. Ker tega ne želimo, vam toplo svetujem, da poiščete pomoč, preden bo bolezen toliko napredovala, da boste pomoč odklanjala. Današnja zdravila so že toliko napredovala, da vam kljub bolezni omogočajo dokaj normalno življenje, podobno kot če bi zbolela za sladkorno bolezen ali reumatoidni artritis. Izberite si psihiatra in se naročite, napotnice ne potrebujete.

Lep pozdrav,