Misli na bivso
Pozdravljeni
Prosim za vaso pomoc, da se koncno znebim teh misli, ker grem ze sam sebi na zivce.
Z bivso nehala cez noc cca 2 leti nazaj. Po tem sva se srecala enkrat, na kratko poklepetala…se pravi ni bilo nobenih klicev ipd…
Se vedno vsak dan mislim na njo (ne namerno), nekajkrat sem jo tudi sanjal . Dobesedno se mi prikrade v misli in potem kar odtavam: spomini, razmisljanja kako bi bilo, ce bi bila ona tukaj, kako bi reagiral, ce se kje srecala, kaj si ona misli o zvezi, ipd…
Priznam, imel sem res krizo…zadevo sem si razlagal, da se mi je vrnilo za vse druge in se zanasal na cas.
Druga opcija, ki ji nisem prisel do konca je bilo tisto notranje zadovoljstvo v casu zveze. Lajf je zame takrat prvic imel nek smisel(trudil sem se maximalno za vse, celo vse izpite sem naredil v prvem roku…tudi po 3 v enem dnevu…presenetil sem sam sebe :] ). Nisem vedel ali pogresam ta obcutek ali njo..
Tretja: Zamera, solved 🙂
V kolikor vas zanimajo detajli, jih bom opisal(nisem hotel pisati romanov)
Admin, vem da obstaja veliko podobnih tem, vendar nisem hotel drugim smetiti po temah.
Vase izkusnje in nasveti so dobrodosli.
LP
Sem na istem kot ti 🙁
Bil je moja srednješolska ljubezen. Ko sva imela odnos sem imela eno najbolj travmatičnih obdobij, ki se lahko pripetijo človeku. Nisem bila dovolj zrela, da bi odnos nadaljevala.Iskala sem samo sebe.
Šele kasneje sem spoznala kako iskrena in globoka je bila njegova ljubezen do mene.
Ne mine leto (od začetka razmerja mineva že 20 leto), da se ne bi spomnila na njegov rojstni dan.
Ne mine prvega spomladanskega dne, da se ne bi spomnila na njegov rojstni dan.
Ne mine novoletne noči, da se ne bi spomnila nanj.
Srce se mi trga, ko pomislim kako zelo želim si ga videti, vsaj od daleč…potem se pa tako ali tako zasanjam.
No in kaj mi je storiti po 20 letih? Se samo spominjati in sanjati, poslati nedolžno razglednico z lepimi pozdravi,…?
Razmisli zakaj sta končala, kakšna čustva goji do tebe, mogoče pa ona isto razmišlja o tebi…
temu se reče odvisnost od odnosov. taki moški so sami zase povsem prazni in če si pravi čas ne najdejo ženske, se do smrti zapijejo. če pa najdejo žensko, se v družini obnašajo kot razvajeni pamži, ne pa kot pokončni možje. dobra stran pa je, da si sedaj lahko vzameš čas in postaneš pravi moški, ne mamina mazica.
@vzrok : Videvanja na 14 dni itd..
@nakljucje je : Klicanje, razprave z njo ne pridejo v postev to je 100%. Rad bi si izbil iz glave te “sanje”
@ sami odvisniki: Dej ne bod pametn, brezveze se napenas..Pred njo sem bil 2 leti samski, zivel sam, studiral, delal itd..se nisem na nobeno obesov..Verjemi mi, da se tudi enkrat nisem napil zaradi tega, ker sva sla narazen..lepo te prosm, da drugic mal razmisls preden pises bedarije.
Verjamem tvoji zgodbi, ker imam podobno.
S sodelavcem sva delala na skupnem projektu. Zelo dobro sva sodelovala. Ob njem sem se zelo dobro počutila. Med naju je prišlo do neke globje povezanosti. Ni mi mogel flefirati, čeprav je zelo dober blefer. Nič ni mogel skriti pred mano. Sploh ne vem, kdaj je med nama preskočila iskrica. Ne iskrica, ogenj. Prepovedana ljubezen. Strašen občutek, ko se ljubezni pridruži bolečina.
Želela sem, da bi najin odnos speljala v varne vode, kjer ne bi bilo slabe vesti, da delava kar koli narobe.
Iz njegovuh reakcij sem razbrala, da želi, da sva intimna, da je to edino možen način nadaljevanja najinega odnosa. Kot najstnica bi mi bilo super, da sem “predmet” njegovega poželenja, kot zrela, v življenju tudi s trpljenjem preiskušena oseba, mi to nikakor ni šlo v račun. Celo nasprotno. To se mi je zdelo do konca ponižajoče, ker nisem embalaža, ampak vsebina, ki ima svoje dostojanstvo.
Ker je tudi mene zajel val strasti,sem dobesedno pobegnila iz odnosa. Zelo sem delala na sebi, in strasti so se umirile.Pustile stati kalno vodo in zbistrila se bo. Samo nekdo, ki je v podobni situaciji, lahko razume zmedenost mojih čustev in mojo bolečino. Neprestano je bil v mojih mislih, razpoloženje melanholično in depresivno.
Prva stvar, ki sem jo naredila, sem se odpovedala jokavi glasbi, ki opeva neuslišane in oh in ah ljubezni. Ugotovila sem, da taka glasba moje stanje samo poslabšuje. Tudi sama sem razmišljala, kaj je to, da si te osebe ne morem izbiti iz glave in na vsake toliko časa sem morala vzpostaviti kontakt, ker sem potrebovala stik, ni šlo brez tega.
Sedaj pa sem skoraj prepričana, da sem potrebovala občutek, ki sem ga imela ob tej osebi.Nenevadno mi je bilo to, da čeprav je bil sodelavec kar nekaj let mjajši od mene, sem se ob njem počutila kot punčka. Leta so mi bila enostavno zabrisana.
Naenkrat se mi je posvetilo, da predelujem travme iz otroštva. Moj oče je bil čustveno odsoten, nikoli me ni pobožal, objel, mi povedal, da mu kaj pomenim, nikoli mu nisem mogla zaupat svojih težav, nikoli dobiti njegove tolažbe.
Zaradi tega sem bila na en način čustven invalid in sigurno nisem imela pravega odnosa do moških. Ampak življenje nam da druge priložnosti v življenju, pošlje nam druge ljudi, da skozi odnose predelamo svoje bolečine, svoje strahove. Da vzpostavimo z osebo, ki nam je blizu, topel odnos.
Zato dokončni pobeg iz odnosa ni rešitev, ker se oropamo duhovne rasti, oropamo se ljudi, ki nam v življenju nekaj pomenijo.
Mene je zelo bolelo, ker sem imela občutek, da sodelavec ne želi imeti z menoj fer odnosa. Odmik mi je bil edina možna pot.
Želim ti, da se rešiš teh suženskih misli na bivšo, ki ti hromijo življenje. Pomembno je, da razbiješ mit, ki si ga v glavi ustvaril o tej osebi. Dovoli si in premagaj strah, da jo spoznaš z vsemi minusi in plusi in spoznal boš, da ni osebe, ki bi bila vredna toliko pozornosti.Lahko v nej spoznaš dobro prijateljico ali pa osebo, ki nima mesta v tvojem življenju. Ogromno boš naredil zase.
Vse dobro ti želim
🙂