Danes mineva leto dni,odkar nas je zapustil moj dragi brat.Kdaj mine bolečina?Vsak dan mu prižgem svečko na njegovem grobu,pa ob grobu skorajda ničesar ne čutim,ne predstavlam si da resnično leži tam noter.Kot da še danes ne bi dojela,da ga već ni.
Je pa drugače zvečer.Preden zaspim,se mi pred očmi venomer kažejo njegovi zadnji trenutki,trenutek ko smo izvedeli novico in takrat je taako hudo,da me začne dušit,solze kar same polzijo in imam občutek da se mi bo “zmešalo”.Resnično ne pomaga da čas celi rane,kajti jh ne.Je vedno hujše.

Dragi brat,počivaj v miru.

Najprej moje sožalje. S časom je tako, da tisti hudi spomini nekam poniknejo oz. vsaj niso ves čas prisotni. In vedno večkrat privrejo na dan tisti lepi spomini. Seveda tisto trpljenje še kdaj pride v misli in takrat res hudo stisne. Ampak to se zgodi manjkrat in zato je nekoliko lažje. Tako je iz moje izkušnje po 2 letih in 4 mesecih. Upam, da ti kmalu kaj lažje, do takrat pa se zjoči vedno, ko te prime. Ne zadržuj v sebi.

Sožalje tudi iz moje strani.Ne znam ti povedat kdaj mine bolečina, saj se sama po 13 mesecih sprašujem isto. Meni je najhuje, ko grem na pokopališče zvečer in sem tam sama z njim, takrat je hudo in boli, nekako lažje je čez dan.
Drugače pa čez dan še nekako gre, saj se trudim biti ves čas polno zaposlena, zvečer pa imam tudi jaz krize in tudi meni se zdi, da je čedalje huje.
Upam, da držijo besede ene Petre in da bo nekoč lažje tudi za naju.
Topel objem

Moje sožalje.Najhujše je če umre mlad človek nenadoma pa naj bo to bolezen,prometna nesreča.Pravijo da čas celi vse rane in upam da bo nekoč tudi tvojo.Ko sem sama izgubila sebi ljubo osebo sem se spraševala zakaj je moral umreti on.Čeprav je minilo veliko časa še vsak dan mislim na njega,njegov smeh,ki me je vedno spravil v dobro voljo.Ohrani brata v lepem spominu.