Je kje kdo, ki bi pomagal 24 letnega sinu, ki je oseba s posebnimi potrebami?

Siin obiskuje VDC, kjer ga drugi uporabnik spolno nadleguje ( prijemi splovila – 2x ) ob prisotnosti strokovnega delavca, ki je tega uporabnika okregal in ga poslal ven iz prostora. NIČESAR ni storil- ne prijave na poljicijo, ne na csd, ne direktorici zavoda. Celo napisal je izjavo, da ni bil prisoten in da nič ne ve o tem!!!

Podala sem prijavo na policijo. Deset dni je mimo, pa ni nobene informacije. Ko kličem odgovornega ga nikoli ne dobim- odsoten, drug turnus, na dopustu..

Na sestanku na Csd so prisotni ( soc. delavci, strokovna delavca VDC-ja ) govorili le o tem, kakšen je otrok, kaj so zanj storili v enem letu, kam naj bi bil premeščen.

Hallo! Ko sem odločno povedala da sem tu zaradi spolnega nadlegovanja, sem dobila odgovor, da ima uporabnik ki nasilje izvaja vse to za nagajanje- da je pač na nižji duševni ravni.

A moj sin noče več v Zavod. Je zelo, zelo ogorčen in besen, ker strokovni delavec laže, da ni bil prisoten.
Hočem, želim in moram dokazati, da se je to zgodilo, da se nasilje dogaja v VDC – tudi v imenu ostalih uporabnikov, ki ne znajo povedati.

Oprostite, verjetno je moje pisanje brez repa in glave. Sva v hudi stiski – ne veva kako naprej.

Je kje kdo, ki bi nama pomagal?

Kaj res ni nikogar, ki bi znal kaj svetovati?
Je kdo s podobnimi izkušnjami?

LP

Bom tvegala in ugriznila v kislo jabolko in pričakujem, da se starša z mano ne bosta niti malo ne strinjala.

Kot prvo – 24 let stara oseba ni več otrok, vsaj ne v smislu, kot se obravnava otroka, četudi ima zaostanek v duševnem razvoju. Je odralsa oseba, s svojimi pravicami in dolžnostmi, svojim dostojanstvom, pač na nivoju, kiga je sposobna. Kot drugo se mi zdi, da nenormalno pretiravate! 2 x prijem za spolovila od osebe z (večjim!) zaostankom v duševnem razvoju – pa kar prijava na policijo?! Glede na to, da ste sami starši osebe z duševnim zaostankom verjetno veste, da je dojemanje spolnosti pri mnogih osebah z duševno motnjo zelo prvinsko, praktično na ravni “žejen sem – pijem! lačen sem-jem!”, brez dojemanja intime, nedotakljivosti, zasebnosti itd. Če se je tak dotik zgodil v prisotnosti tretje osebe, je to samo dokaz, kako taka oseba dojema spolovila, spolnost in vse v zvezi s tem.

Kot tretje – vaš sin je kretnjo dojel točno tako, kot ste jo dojeli VI! Odreagiral je tako, kot je videl odreagirati vas – naredili ste mu zelo slabo uslugo – najprej njemu, pa tudi sebi in celemu VDCju ste jo. Namesto, da bi pristopili na zrel in umirjen način, lepo povedali, da je tako ravnanje moteče, neprijetno, nedopustno in prosili za pomoč, kako stvar ustaviti, ste šli nad vrabce s protitankovskimi granatami. Vaš sin noče v zavod zato, ker ste ga VI prepričali, da se tam dogaja pekel na zemlji, da se mu je zgodil konec sveta. Verjamem, da sinu otipavanje verjetno ni bilo po godu, a odbila ga je VAŠA reakcija, vaš cirkus, ki ste ga nagnali okoli tega. SI predstavljate da bi npr. vaš sin nekomu vzel nek kos lastnine, ki bi ga tisti trenutek zamikal, oni ga pa ovadi na policijo?!?! Se vam ne bi zdelo to hudo pretiravanje? Ja, se strinjam z vami, da otipavanje spolovil ni v redu, da ga je treba preprečiti, če enemu ne paše – ampak zaradi tega letat na policijo, tukaj spisat 3 poste v 2 dneh, gnat cel pogrom na ne vem kolikih nivojih se mi zdi – oprostite!- vsaj toliko zgrešeno, kot samo sporno dejanji. Kaj bi pravzaprav radi dosegli? Da storila vržejo iz VDC? Da ga vtaknejo v zapor? Kaj naj policija po vašem stori z osebo z duševno motnjo – ga zapre, ker je nekoga prijel za mednožje? Ste sploh sposobni trezno in konstruktivno razmišljat????

Strinjam se z vami, da je taka dejanja treba skušati preprečevati in v največji možni meri preprečiti. Ampak ne na tak način, kot bi vi radi. Vaš sin je oseba z duševno motnjo, vi pa niste, vsaj načeloma ne, torej naj bi bili sposobni trezne presoje. Namesto, da ste nagnali cirkus kot da je nekdo nekoga ubil, bi svojemu sinu veliko bolj koristili z zrelo in trezno, predvsem pa umirjeno reakcijo – ne delaj tega, ker xy to ni všeč – ali pač neko pojasnilo na utrezni ravni. Na mestu je pogovor z odgovornimi in vztrajanje, prijazno, a odločno vztrajanje, da sina zaščitijo pred nadlegovanjem in “storilcu” dopovejo, da prijemanje tujih spolovil ni dovoljeno. Ne bo dojel čez noč, sčasoma pa bo, če le ni na stopnji 2-letnega otroka. Če je na stopnji 2-letnega otroka pa s tem ne bo prenehal, ker potem dojame samo, da je to “fajn” in nič drugega. Če je vaš sin na višji ravni in mu je tako dotikanje zoprno, se je verjetno sposoben ubraniti in ga tega tudi naučite. Predvsem se pa umirite, ker ni noben umrl – sinov odpor je posledica vašega odpora in da se upira iti v VDC je zgolj in samo vaša zasluga oz. zasluga vaše ekstremno pretirane reakcije.

Tudi osebe s PP so seksualna bitja, imajo nagon, slo, potrebo, eni je celo ne znajo krotiti in nadzorovati – prej ko boste to dojeli in sprejeli, lažje vam bo!

Se strinjam z Mamo otroka z ADHD. Sama nimam izkušenj s tem in moj otrok ni duševno zaostal, zato o tem težko sodim. Razumem pa ogorčenje nad delavci, če je res tako kot pravite, in se sprenevedajo. Tu je rešitev pogovor s tamkajšnjim osebjem, ki naj bi ob takšni zadevi seveda reagiralo, ampak tako, kot je že svetovala Mama otroka z ADHD. Vašemu sinu je potrebno razložiti, da dejanje ni bilo zlonamerno in ga pred ponovnim seveda zaščititi, ampak brez prevelikega pompa. Morda tudi tako, da se zna sam braniti, da zna reči “nehaj, ne dovolim, ni mi všeč, to se ne počne” ter poiskati pomoč pri osebju, če se počuti ogroženega. Delati iz njega žrtev, iz “storilca” pa zločinca pa nikomur ne koristi.

Pomirite se, razmislite in se na miren način pogovorite s tamkajšnjim osebjem,
pa vso srečo!

Nikar ne ugriznite v zeleno jabolko…

Vi niste starš osebe s posebnimi potrebami. Vi ne morete komentirati nečesa, česar ne razumete.
Spolno nadlegovanje- če bi vas kdo 2x prijel za splovilo…..bi rekli, da to ni nič takega. Bi se mirno dogovarjali o tem kako naprej. Mirno. Izvolite.
A mojega sina ne bo nihče otipaval. In NE KRIVIVA TEGA FANTA, ki ga je otipaval, pač pa STROKOVNEGA DELAVCA, ki MORA biti stalno z njimi. NJEGOVA DOLŽNOST je, da TAKOJ PRENESE TA DOGODEK NADREJENEMU- DIREKTORICI!

Institucija, katero obiskuje sin, je DOLŽNA poskrbeti za varno okolje vseh uporabnikov. V kolikor pride do spolnega nadlegovanja, so dolžni takoj obvesrtiti ustrezne službe!!!

Na CSD so dali sami prijavo. Vsem ostalim institucijam pa jaz.

Ne bom dovolila, da se mojemu sinu dogajajo take stvari. Nikomur se ne smejo. Odgovorni naj sprejmejo odgovornost in odgovarjajo.
Naj ljudje vedo, da se je to zgodilo, da se to dogaja v VDC-jih.

Nikar me ne učite. Hvala bogu, moj sin sprejme vse tako kot čuti in pove tako kot misli. Dobro- slabo.
Tudi moje mnenje ne spremeni njegovih občutkov in zahtev.

Le čevlje sodi naj kopitar…

Pravzaprav sem mama DVEH otrok s posebnimi potrebami, enega najstnika in enega šolarja. Svoje otroštvo sem preživela s dekletom, ki se je rodila zdrava pa pri 7 mesesih zaradi poškodbe glave ostala hudo prizadeta za vse svoje nadaljnje življenje. Danes živi v bivalni skupnosti, zahvaljujoč predvsem svoji mami, ki iz nje (in iz sebe) nikoli ni delala mučenice in reveža, ampak je izredno trezno, razumno, razsodno in hkrati požrtvovalno vodila njo, svojo družino (imeli so še 2 zdrava otroka) in sebe skozi življenje. Dekle bi bilo lahko danes rastlinca, odvisna od drugih, nebogljena, pa zaradi svoje mame ni. Dokler nisem imela svojih otrok sem ravno zaradi te prijateljice iz otroštva večino prostega časa preživela kot prostovoljka med osebami z motnjo v duševnem razvoju – tako se je takrat reklo. Downovci, cerebralci, distrofiki, ljudje po travmi glave, ki so se takrat šele formirali v društvo itd. 11 let sem delala z njimi, zato ravno nekaj malega pojma o teh ljudeh, ki so drugačni, le imam. Nisem strokovnjak, vem pa eno – osebe s posebnimi potrebami, kot se jim reče danes, so v svojih reakcijah odslikava svojih odraslih skrbnikov, ki so jim hkrati vzorniki. Tako, kot reagirajo skrbniki (starši, bratje, sorodniki!), tako bodo reagirali sami. Vaša reakcija je povsem zgrešena, pa če se temu še tako upirate. Z njo niste naredili drugega, kot svojemu sinu dali občutek umazanosti, sprevrženosti, krivde. Vi bi ga morali pred tem zaščititi, naredili pa ste ravno obratno – vendar tega očitno iz samo vam znanih razlogov nočete razumet. NIHČE, najmanj jaz! – ne trdi, da je treba dopuščat in prenašat KAKRŠNOKOLI nasilje in poseg v intimo drugih, še toliko bolj je treba biti pozoren in občutljiv, ko so pod vprašanjem otroci in osebe z motnjo v duševnem razvoju, pa tudi starejši, ker so to skupine, ki se same težko branijo. Običajno pa vsaj otroci in mlajši ljudje z motnjo jasno čutijo, kaj je prav in kaj ne in to tudi izrazijo, če jih le znamo poslušati. Za koliko oseb skrbi strokovni delavec? V mojih časih je za 6-8. Danes so normativi verjetno še veliko bolj neizprosni. Še prostovoljci smo imeli po 4 pokretne osebe na neki dejavnosti in po 2 na vozičku -pa samo en par rok, nog in noči. Kako naj ena sama oseba nadzira 6 oseb in ima na 6 mestih hkrati popoln nadzor? Kako bi vi to izvedli? Jaz vem, da je to nemogoče, kot je nemogoče npr. v jaslih, da sta 2 vzgojiteljici ves čas 100% pri vsakem izmed 16tih otrok. ENostavno je to fizično nemogoče! Če pričakujete, da bo nekdo 100% skrbel za vašega sina in ga obvaroval pred vsakršno tegobo, boste morali najeti osebnega asistenta oz. 2, enega za čez dan in drugega za čez noč. V nobenem VDC-ju mu tega ne bodo mogli zagotovit, ker so samo ljudje. Naredili ste cirkus in paniko, namesto da bi svojemu sinu pokazali, da se problemi rešujejo. Je sin sam sploh izrazil nelagodje? Ali ste mu VI dopovedali, da se mu dogaja nekaj stahotnega, kar je potem povzel po vas? Sami sebi nasprotujete- delavec VDC je “prestopnika” oštel, ga poslal ven iz prostora, ampak po vašem ni naredil “nič”. Kaj pa naj bi po vašem naredil? Nabutal? Poslal v zapor? Postavil pred sodišče? Kaj? Se zavedate, da gre prav tako za osebo z motnjo v duševnem razvoju, ki morda vse skupaj vidi kot “hec”? Se kaj vprašate, kaj se je vaš sin naučil od vas? Po napisanem sodeč prav ničesar koristnega in dobrega! Poudarjam še enkrat: NIKAKOR SE NE SME DOPUŠČATI NIKAKRŠNO NASILJE, NE FIZIČNO, NE PSIHIČNO, NE SPOLNO NAD HENDIKEPIRANO OSEBO – NIKOLI!! Ampak način, ki ste ga vi ubrali, je totalno zgrešen, kontraproduktiven in v največjo škodo prav vašemu sinu.

Sicer dvomim, da boste sploh prebrali, ampak povedala vam bom zgodbo, staro zdaj 27 let. Gospa, ki je to doživljala, je zdaj že 2 leti pokojna, ostali pa sva v stikih do njene smrti. Recimo, da ji je bilo ime Anja. Anja je prišla v bivalno skupnost z 19-timi leti. Imela srednje hudo motnjo v duševnem razvoju. Mati jo je predstavila kot “izredno težek” primer, tako da je bilo sprva celo pod vprašajem, ali sploh sodi sem, ali ni bolj za kako zaprto ustanovo. Ko je Anja prišla na informativni razgovor, nihče od osebja ni videl v njej osebe, kakršno je opisovala njena mati. Bila naj bi delno inkontinenčna, nesposobna se samostojno hraniti, z izpadi agresije, z epizodami depresije, nesposobna orientacije, skratka nekje na nivoju 3-4 letnega otroka. Poznala je sicer velike tiskane črke in cifre, a ni vedela z njimi kaj početi. Anji je bilo v skupnosti všeč, zato so se odločili za poskusni sprejem. V skupino se je hitro vživela, problem je bila pa njena mama, ki je vsak dan “visela” nad njo, jo hodila kontrolirat, nadzirat, po 3 x, po 5 x na dan, kar v bivalni skupnosti ni zaželjeno, saj naj bi bili stanovalci čimbolj samostojni. Stvar je šla tako daleč, da se je mama morala odločiti ali bo Anjo vzela domov ali ji bo dala dihati, saj je njeno posestniško obnašanje motilo tudi druge stanovalce te hiše. Ko se je Anja “rešila” mame, je nehala biti inkontinenčna. Normalno je uporabljala WC in NIKOLI ji ni ušlo – NIKOLI, ne podnevi, ne ponoči. Rešila se je plenic. Ne samo, da je sama povsem brezhibno jedla, v enaki meri kot drugi je brez najmanjših težav pripravlja zajtrk in večerjo za skupino, enako je pomagala pri pripravi kosila – rezala zelenjavo, kar naj bi bilo po besedah njene mame zanjo smrtno nevarno – prala in obešala perilo, skratka v ničemer ni odstopala od drugih stanovalcev. Po 3 mes je šla prvič s sostanovalko v trgovino, da sta nakupili sestavine za večerjo. Takrat smo ugotovili, da Anja bere, da ve, kaj pomeni TRI, kaj pomeni PET. Vključila se je v nadaljne izobraževanje, čeprav tega menda ni bila sposobna. V pol leta je iz 4-letnice postala 12letnica. Potem je šla Anja na “počitnice” k mami. Mama je poročala, da je bila Anja v enem tednu 5 x pokakana, da je polila svojo hrano, da je imela 2 napada besnila itd. Nikomur ni bilo popolnoma nič jasno. To ni “naša” Anja! V zgodbo se je vključil psiholog in psihiater – pa ne za Anjo, za MATER. Ugotovila sta, da mati pogubno vpliva na hčer, ker ji enostavno ne dopusti, da bi odrasla, da bi postala neodivsna od nje in jo psihično tako prefinjeno zlorablja, da se dekle enostavno ne more upreti in postane takšna, kot jo mati želi – nebogljena, nemočna, infantilna. Anja je k sreči ostala v bivalni skupnosti in se celo zaposlila v delavnicah za ljudi s posebnimi potrebami, kar je pri materi povzročili celo travmo, celo fanta si je našla čez kako leto in sta se skupaj preselila v drugo bivalno skupnost, kar pa je mater dobesedno sesulo. Poskušala je med drugim z ovadbami za spolno nadlegovanje, kar je potem imelo za posledico, da so ji končno odvzeli skrbništvo nad hčerjo. Anja in njen mož, kajti poročila sta se povsem uradno, sta se preselila 150 km stran od mame. Oba sta bila zaposlena in sta skrbela sama zase v celoti. Bivala sta v bivalni skupnosti še z enim podobnim parom, brez stalnega 24 urnega nadzora odrasle osebe, a znotraj skupnosti, kjer so bili v drugih hišah prisotni strokovni delavci in negovalci, ki so občasno, 1-2 x dnevno pogledali tudi k njim. Nikoli ni imela NOBENEGA napada besnila, NIKOLI ni imela nobene depresije, naučila se je tekoče funkcionačno brati, pisati, računati osnovne računske operacije, sama je hodila z mestnim avtobusom na delo in domov, končala je kar nekaj tečajev in usposabljanj, o kaki inkontineci pa nikoli ni bilo govora. Umrla je stara 45 let zaradi napredovanja bolezni in okužbe, ki je zapletla njeno že tako slabo zdravstveno stanje. Dočakala je precej več let kot jih običajno dočakajo osebe z njenimi diagnozami, običajno umrejo med 25 in 30. letom. Ona je – ne samo, da je živela dlje, živela je polno, samo se je morala najprej rešiti izpod mamine nadoblasti. Bila izredno srčna punca, sončen značaj, z nepopisnim veseljem do življenja. Tik pred smrtjo je skrbela za moža – pomagajte mu najt “novo ženo”, veš, on sam ne bo znal živet!

Zgrožena mama ali VDC,

verjamem, da ste v stiski. Ampak bi bilo tudi smiselno prisluhniti drugim mnenjem. Včasih je meja med igrivostjo z željo po seksualnem dotiku in spolnim nadlegovanjem tanka – se strinjam. Pri motnji v dušenem razvoju pa so poudarjeni spolni nagoni. In kaj zdaj – vsak dotik šteti kot poseg v intimo? Res je, da se vas fant ob tem slabo počutil – tudi zaradi vaše reakcije na dogodek.

Ne vem, kaj ste pričakovali, ko ste postavili vprašanje – – kaj bi lahko še narediti. V danem trenutku vse kar je bilo možno. Pa če je prav ali ne. glede na vaše odzive se mi je porodila ideja, da ste vprašanje postavili zato, da bi se, tako kot se vi, zgražali tudi drugi. Kar pa so reakcije drugih drugačne od vaših pričakovanj…

Forum prebirajo večinoma starši otrok spp, forum pa je tudi odprt za ostale. Nimate pravice nikomur reči, da ni starš otroka s pp in zato, ker se z njegovim mnenjem ne strinjate. Za božjo voljo, ne poznate ljudi, ki pišejo na forum..– forum je anonimen.
Kdo pa ste vi, da lahko sodite za koga in koliko bo sijalo sonce???
Želim vam vse dobro.

Le še besedico, dve…

CSD, POLICIJA, VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC, ZAGOVORNIK…. vsi so mi dali vedeti, da je edino prav, da sem zadevo obelodanila,

VSI SKUPAJ pa vemo, da ne gre tu za obsojanje drugega uporabnika, temveč VDC- ja.
Edino prav je, da priznajo, da se je to zgodilo, da se to dogaja pri njih in da sprejmejo odgovornost.
Predvsem pa, da se kaj takega ne bi dogodilo NIKOLI VEČ.

Hja, malce ste udarili mimo…..moj sin je zelo, zelo prizadet zaradi otipavanja.
In ko ga skušam pomiriti, da fant žal morda ne ve, kaj to pomeni, če otipava druge – je njegov odgovor – on NI HUD na fanta. TEMVEČ NA TOVARIŠA!!!!
Tudi besen in prizadet je, ker mu nihče ne verjame – pravi, da se ne bo vrnil v VDC, dokler ne razrešijo s tem fantom.

Ljudje, ki poznajo mojega sina, ki so ga sprejeli iskreno , pravijo, da je prijazen, ustrežljiv, lepo vzgojen fant. Vedno v vsem vidi dobro. A ko se mu zgodi kaka krivica, je zelo hudo. Takrat pa imam jaz z njim ure in dneve takih in drugačnih pogovorov.

Celo življenje delam z invalidnimi osebami, delam tudi kot prostovoljka v enem od VDC-jev in vem in doživljam njihovo hvaležnost, radost in smeh kot blagoslov.
Presneto dobro vem, kakšna je grenka plat življenja, saj sem bila ata in mama in teta mojima otrokoma.

ČE BI VSI, KI SO ODVISNI OD POMOČI IN PODPORE DRUGE OSEBE DOŽIVELI TAKO IN DRUGAČNO KRIVICO POMETLI VSE POD PREPROGO – KAJ BI BILO?!

Pozdrav

Kot prvo, vam ni treba spreminjat nicka iz teme v temo. Kot drugo – mar res mislite, da lahko VDC nosi odgovornost za dejanja vsakega posameznika posebej non stop, za vsako minuto dneva? Še vedno niste odogovorili, kaj naj bi po vaše naredili? Izključili prestopnika? Postavili pred sodišče? Kaj točno? Kaj bi bilo za vas dovolj?? To, da se kaj takega ne bi zgodilo nikoli več, je pa čista utvara in utopija, kajti še takoimenovani “normalni” in “zdravi” ljudje nis(m)o imuni na razne napake in stranpoti, pa vi to zahtevate od bolnih in hendikepiranih? Noro!

Ja in zakaj?? Ker ste se tako odzvali VI! Ker ste VI hudi na vzgojitelja (tovarišev že 20+ let nimamo več!), čeprav ne vem, kaj pravzaprav sploh hočete od njega. On se JE odzval, storilca je okregal, ga poslal ven, kar je za osebo z motnjo jasno sporočilo, da je njegovo dejanje NAPAČNO. Vam to NE zadostuje. Ne vem, kaj bi vam zadostovalo?! Še enkrat vam ponavljam – verjetno zaman! – da so rekacije odraslega sina VAŠE reakcije! Sebe vidite v ogledalu in ker VI niste pripravljeni pogledat tega dejanja v pravi luči, ga tudi on noče/ne more/ne sme – VI mu ne dovolite!

Kaj naj razrešijo? Fant je bil KAZNOVAN! Kaj bi še radi? Kaj bo dovolj? Dovolj dobro, dovolj učinkovito? Da ga ruknejo ven? Izključijo? Obsodijo? Izločijo? Kaj je za vas “dovolj pravična kazen”? Ste res tako topoglavi, da ne razumete, da nimate opravka s opravilno popolnoma sposobnim človekom, od katerega se po pravici pričakuje, da v popolnosti odgovarja za svoja dejanja, jih razume in ovrednoti, pač z osebo, ki je na razvojni stopnji nekajletnega otroka? Kaj delajo otroci? Večina zdravih otrok najraje tisto, kar požanje največji odziv, vseeno kakšnega, samo da je odziv. Ste sposobni to razumet? Očitno ne!

Jaz mislim, da mu vsi verjamejo. Jaz verjamem, da se je dogodek zgodil, nesporno. Ker poznam osebe s PP, mu verjamem, enako vam. Res mislim, da mu vsi verjamejo. Ne verjamejo pa VAM in VAŠI sliki tega dogodka. Temu ne verjamejo. Jaz tudi ne verjamem, da je bilo dejanje izvršeno v okoliščinah in pod pogoji, da lahko res rečemo, da gre za zlorabo – ni bilo narejeno zlonamerno, z namenom, škodovati, prizadeti vašega sina, z namenom zlorabe in z namenom sebi zagotoviti užitek ob zavedanju, da bo drugemu napravljena škoda. To pa je bistveno za to, da neko dejanje lahko velja za zlorabo.

Kdo pa hoče kaj pometati pod preprogo??? NIKAKOR se ne sme ničesar pometati pod preprogo z namenom prikrivanja kaznivih dejanj, dejanj, ki ranijo, škodijo, žalijo, negirajo človekovo dostojanstvo. Treba je ukrepati in preprečevati, vendar je po svoje to, kar ste iz tega dejanja naredili vi, enako sporno dejanje, kot to, ki ga tako besno preganjate. Pozablajte, da gre za osebo s PP, ki svojih dejanj NE VIDI enako, kot jih vidite vi. Oseba bi morala biti opozorjena in morali bi delati na tem, da teh dejanj ne ponavlja – in nič več! Pogrom, ki ste ga vi povzročili, je nesmiseln, krivičen – do storilca in do VDC-ja, ker od obeh pričakujete nekaj, česar vam preprosto ne morejo zagotoviti.

Če delate kot prostovoljka v VDCjih, me vaše dejanje še toliko bolj čudi, da ne rečem osupne. Ne bi si želela, da delate z mojim potomstvom, res ne.

V tem delu se strinjam z vami. Če je tisti vzgojitelj vse kar “pometel pod preprogo” in lagal, da nič ne ve o tem, pa le ni bilo prav. Pa ste prepričani, da je res to videl; je možno, da vzgo. sploh ni opazil kakšnega vedenja drugega fanta, ki se je zdela vašemu sinu nedopustna? Ne vem, zakaj bi mu bilo treba lagati.
Ste pa zdaj začeli pravo vojno, ki ne bo nikomur koristilia.