midva?
Skupaj sva 13 let, ko sva se spoznala, sem bila pridna gimnazijka, on je hodil na bolj ”fantovsko”, tehniško šolo. Bilo je tik pred poletjem, jaz sem se pripravljala na zaslužene počitnice, on pa na popravne. Popravni so splavali po vodi in rekel mi je, da bo leto dni pavziral, ker se mu zdi, da ni izbral prave šole. Takrat sem imela 17 let in niti nisem razmišljala o tem, da bi lahko to bila resna veza, bolj je šlo za počitniško razigranost. Vendar je naneslo tako, da so nama dnevi hitro minevali, imela sva se lepo, ni bilo dneva, ki ga ne bi preživela skupaj – skratka naenkrat sva živela samo še za drug drugega. JAz sem med tem dokončala faks, diplomirala v tujini, vmes delala… On mi je vedno stal ob strani, me vzpodbujal, bil ponosen… a sebe ni našel, jaz sem se trudila, da bi mu vlivala moči in mu pomagala, da bi dokončal šolo in se zaposlil. A vselej je začel in vmes obupal. Nekaj časa je imel službo, kazalo je, da bo vseeno uspel dokončati še šolanje, sanjal je o faksu. Takrat sva pred 5 leti začela živeti skupaj v mojem stanovanju, jaz sem delala, on je bil doma in se učil, popoldne in ponoči sem mu pomagala z učenjem,verjela sem vanj… Danes je situacija takšna, da je on doma, verjetno večino dneva gleda tv, šolo še dokončuje (tako pravi, jaz sem se nehala zanimati), jaz delam in dokončujem podiplomski študij. Saj ga imam še rada, velikokrat si želim, da ne bi bil tak, a ne vem – ima problem, pri katerem mu ne morem pomagati, ali je enostavno sebičen in len? Drugače me ima rad, je nežen in pozoren. A za življenje, položnice in hrano skrbim jaz in ne, nisem materialist, le včasih sem od tega malo utrujena. On to ve, a ne zna ali pa noče drugače. in kako bo, ko pridejo otroci, tudi tega se bojim.
Narobe je, da v zvezi z njim gojiš previsoka pričakovanja. Predvsem glede šole, saj je več kot očitno, da mu šola ne gre in ne diši. Sprijazni se s tem, če ga imaš zares rada. Pač šole ne bo naredil, to ni konec sveta. Hujše od tega je, da je kar doma in nič ne dela. To pa je problem!
Če je pripravljen delati, naj si čimprej poišče kakšno delo ( službo bo težko dobil), da bo prispeval finančno, saj se najbrž ne more počutiti dobro, če ga ti vzdržuješ, na to res ne more biti ponosen.
Če pa ga to ne moti, je pa parazit, in nikoli ne bo drugačen. V tem primeru bi mu jaz pokazala vrata.
Točno tako.
Nima pravice viset na tebi, ti pa si neumna, da ga vzdržuješ. Takega dedca!
Šola gor ali dol, delal bi lahko marsikaj. Pa mu očitno ni treba.
Kaj pa gospodinjstvo? Delaš tudi to vse sama? V vajini situaciji bi moral on vse oprat, zlikat, skuhat, pospravit, nakupit, plačat položnice……
Če vsaj to dela, bo mogoče celo otroke čuval in še naprej opravljal gospodinjska dela.
Če ne, bo vedno huje…
Otroci mu bodo verjetno šli na živce, lahko bo ljubosumen nanje in te ne bo maral, ker se jim boš posvečala, njemu pa ne, ker bo nesrečen in nerazumljen se lahko zapije, in ko mu bo nekoč vsega dovolj, te lahko začne psihično ali fizično zlorabljat…
OK, črn scenarij, ampak premisli, moški pri 30, nima šole, nikoli delal, oja, smili pa se sam sebi, ker on ima višje cilje…..
To nima nič skupnega z realnim življenjem.