metastaze v jetrih in pljučih
Zdravo
Sem novinka na forumu. Sicer sem že precej prebrala o raku na debelem črevesju, ki sem ga bila tudi sama deležna,vendar še nisem zasledila primera, da bi nekdo imel to obliko raka z metastazami na jetrih in pljučih. Ali res ta oblika raka pomeni samo konec. Hvaležna bom za vaša mnenja. Stara sem sicer 41 let, zbolela sem pri 40-tih.
Lep pozdrav
Mari
Pozdravljena, Mari, vsaka oblika raka in različni stadiji morda res nakazajujejo na to, kako se bo bolezen razvijala. Ampak kot kažejo izkušnje bolnikov in tudi nekaterih forumovcev, ki jih berem ali sem jih spoznala, je vse skupaj zelo odvisno tudi od posameznika, agresivnosti raka in drugih reči, ki jih niti ne poznamo… pa tudi sreče. 🙂 Zato nikoli ni vredno kar v naprej obupati. Pomembno je, da si motivirana, da ne sediš križem rok, ampak brskaš za informacijami o tem, kaj vse bi ti lahko pomagalo do dobrega izida zdravljenja. Že pravilna prehrana, psihološka podpora, morda kakšen prehranski dodatek itd. ti lahko pomagajo, da se boljše spopadeš z boleznijo in živiš kvalitetno življenje.
Če potrebuješ kakšen nasvet glede prehrane, se obrni na prehransko ambulanto na OI, k dietetičarki Denis Mastnak Mlakar. Če meniš, da bi ti kroistila psihološka pomoč, se obrni na oddelek psihoonkologije na OI ali h kakšnemu drugemu izkušenemu kliničnemu psihologu. Jaz sem si tudi pomagala na ta način. Nekaj o prehranski in psiološki podpori (bolj osnovo za razumevanje problematike) najdeš na temu forumu zgoraj.
Kako se zdraviš? Kako se počutiš? Želim ti veliko pozitivne naravnanosti, dobre volje, poguma in sreče. Drži se in javi se še kaj!
Moja mama je pred tremi leti zbolela za rakom materničnega vratu,žal neoperativen,ker je bila diagnoza invazivni,ploščatocelični.Kljub zgodnjemu odkritju,zdravljenju z obsevanji in kemoterapijami,ki so v prvem zdravljenju bile uspešne,saj so tumorji zginili in je bila napoved dobra, je rak po 4 mesecih zaseval najprej v pljuča,po treh 3 dnevnih kemoterapijah so bili tumorski markerji spet povišani,metastaze so bile na rebrih,jetrih,verjetno na koncu tudi v možganih.tega ne bomo nikoli vedeli.Je pa bolezen zelo hito napredovala ,po 7 mesecih je mama zgubila boj s tem hudičem.
Spoštovana Marija!
Vsak človek je individum, svoj svet. Čeprav statistike mečejo vse bolnike v en koš, poskušajte kljub vsemu biti optimistični. Čeprav je to zelo zelo težko. Nekatere metastaze v pljučih (govorim, kar se tiče črevesja), so dobro operabilne. Podobno velja tudi za jetra. Odvisno je le, koliko jih je, kako so razširjene. Saj veste,,,,čudeži so in niso..Vi se samo potrudite, da boste čimbolj vedrih misli, zberite vse moči..Bodo dnevi, ko bo boljše, pa spet slabše..
Ne berite preveč o poteku bolezni,,samo zamorilo vas bo in vam jemalo energijo, ki jo še kako potrebujete.
Lepo Vas pozdravljam in Vam želim kar se da dober iztek bolezni.
Manja
Tastu so na ultrazvoku najprej odkrili raka na jetrih. Takoj je bil napoten še na slikanje pljuč, kjer so ga spet našli. Šele kasneje so ugotovili, da je bil primarni rak pravzaprav rak debelega črevesja. Črevo so mu tudi operirali in tumor odstranili. Vem, da se je vozil tudi na kemoterapije.
Živel je še eno leto od odkritja bolezni.
Vam pa želim, da se vse dobro izteče.
DRAGA MARI
a ti lahk dam mojo izkusnjo pr 30 zvem ,da mam raka na crevesju poporodu ….. poipoza crevesja plus carcinom (RAK) V 1 STOPNJI MI ODREZEJO DEBELO CREVO ,,, NATO BREZ KEMO IN OBSEVANJ
KO SE VESELILA KONCA DA SEM GA PREMAGALA LEJ GA ZLOMKA POL LETA PRED PETTIM LETO SE PRESTAVI METASTAZA IZ CREVESJA V PLJUCA NATO MI ODREZEJO LEVI REZENJ PLJUC SLEDI KEMO v obliki tablet xelode za crevesje in 36 obsevanj za pljuca in ni bilo lahko a sem premagala in zivim sedaj je 9 let od vsega t moram se zahvalit zdravnikom na onkoloskem dr . Oblak ,in dr Anderluh . ter DR. VELENIK ,DA SO ME TAKO POZDRAVILI
TOREJ DRAGA MOJA NI VSAK RAK SMRT SAM VOLJA IN ZAUPANJE V ZDRAVNIKE IN ZMAGAMO LP VESNA
Nikoli ni za obupat, dandanes delajo že vse živo.
Za mano je kup operacij, obsevanja in KT – ampak kar še guram.
Jemali so mi že metastaze iz jeter, štirikrat iz pljuč (obe strani), enkrat je bila blizu ledvice, nazadnje pa so mi celo izpraskali tumor iz kosti (3x) in zalili s kostnim cementom, me malo našraufali – ojačali kosti :))))
Spet sem poštimana in guram dalje… že 19 let..
Tako da nikar obupat, zadeve so precej bolj rešljive kot se včasih zdi. Samo ne se “sprogramirat” na nerešljivo stranje – ker potem res laho postane nerešljivo.
Nikoli ni za obupat, dandanes delajo že vse živo.
Za mano je kup operacij, obsevanja in KT – ampak kar še guram.
Jemali so mi že metastaze iz jeter, štirikrat iz pljuč (obe strani), enkrat je bila blizu ledvice, nazadnje pa so mi celo izpraskali tumor iz kosti (3x) in zalili s kostnim cementom, me malo našraufali – ojačali kosti :))))
Spet sem poštimana in guram dalje… že 19 let..
Tako da nikar obupat, zadeve so precej bolj rešljive kot se včasih zdi. Samo ne se “sprogramirat” na nerešljivo stanje – ker potem res lahko postane nerešljivo.
v maju 2008 so mi operativno odstranili tumor na debelem črevesu. Pojavile so se metastaze v jetrih, ki so delno operabilne. Pri čakanju na nov poseg, imam težave s psiho (tesnoba, razmišljanje o stvareh, ki ustvarjajo napetost v telesu, nespečnost..). Sprašujem, kako naj se organiziram, da prebrodim te težave?
Za kakršenkoli nasvet se vnaprej najlepše zahvaljujem.
Anton, 05.06.2009.
Živijo!
Popolnoma te razumem.Tudi mene občasno zvije, ampak načeloma kar guram. Ne vem, kaj naj ti svetujem za ta kratki čas do operacije..
Sama sem se vrgla v sproščanje, poslušanje glasbe, “meditacijo”, najbolj pa deluje avtosugestija – ampak se moraš opazovat in “obračat misli” kar 24 ur na dan. In to v smislu – “Ne koristi mi če tako razmišljam, kvečjemu škodi”, “S takim razmišljanjem ne bom rešila prav nič..” in podobno. To počnem že dolgo in moram reči, da še najbolj deluje. To obračanje misli.
In potem zadevo skušam sprejeti, ker je spremeniti itak ne morem. To je sicer težko, ampak če se potrudiš, nekak deluje.Občasno si tdui zdeklamiam tole: ” A ko te pita? Šuti i guraj dalje!!!”
Če bi rad kaj konkretneje o tem, mi lahko pišeš na mail in se še kaj pogovoriva.
LPM
Anton,
se popolnoma strinjam z Dejzi in njenimi metodami. Če pa meniš, da je tesnoba prehuda, je dobro, da se obrneš na zdravnika (onkologa ali osebnega), da ti začasno vseeno predpiše kakšne antidepresive, s katerimi sicer ne rešiš izvora težav, pomagaš pa si prebroditi najhujši strah in tesnobo. Vseeno pa je nujno potrebno delati na sebi in poskušati z različnimi prijemi, tudi takšnimi, o katerih napr. piše Dejzi in tako izboljšati stanje in počutje. Jaz sem, tako kot pravi Dejzi, sama sebi dopovedovala, da sem pogumna in da bom zmogla. Tudi vizualizacija je bila ena od pomoči. Predvsem pa sem se čim bolj zamotila, šibala okoli in s pomočjo domačih in prijateljev pozabila na trenutke tesnobe. NI bilo lahko, ampak sem kar nekako zgurala.
Želim ti uspešno operacijo in veliko dobre volje in poguma!
Lp, Kristina
Spoštovani Dejzi in Kristina!
Vajini nasveti so mi kar pomagali. Pri moji zdravnici sem dobil pomirjevala, pri Društvu onkoloških bolnikov Slovenije pa kasete po metodi Simontona.
“Obračam misli”, če se le da.
Še vedno pa imam težave z rokama, pred spanjem. Roki sta nekako okoreli, kakor da bosta zadaj, zdaj postali mravljinčasti.
Lepa hvala in Lp
Anton
Živijo, Anton !
Me veseli, da ti gre bolje.
Glede rok pa – ne vem sicer kaj je z njimi, a te stvari ponavadi prežene določeno gibanje, raztegovanje, sprememba položaja, telovadba… ali kako naj ti napišem.
Meni občasno mrtvijo roke med spanjem, pa točno čutim, da sem zaležala vratna vretenca/hrbtenico in začnem sredi noči krožiti z vratom in rameni, zadeva je skoraj takoj mimo.
Probaj z rednim razgibavanjem in strechingom in kroženjem rok in ramen, vratu… ponavadi te zadeve izvirajo iz hrbtenice in vretenc. Razen če gre pri tebi za kake druge vzroke? Nič nisi pisal o tem..
Jaz imam občasno tudi težave s krči v nogah (pa ne le v mečih), za katere bi prisegla, da gre tudi za probleme v hrbtenici oziroma živci ali kaj vem čim, pa če se sliši še tako nelogično – ko premaknem kolke, križ in jih nenkako sprostim, krči v stegnu, kolenu ali mečih prenehajo.. (so v “smeri” išiatičnega živca). Imam pa itak vse že nekak razšnicljano (operacije) in obsevano, tako da je tam notri kdo ve kakšno stanje (beri:sranje :)))
Samo vem, da komaj čakam, da grem na morje plavat, plavam ogromno (za moje stanje) – po trikrat na dan cca 500m, hrbtno in prsno – plavam sproščeno in energično – v morju sem kot riba 🙂 in že po parih dneh se mi zdi, da mi vse te tegobe izginejo – razgibam se, mišice delajo in se učvrstijo, vsi pretoki so poživljeni…
Tudi roke ne spijo več … In ker to delam kake tri mesece dan za dnem (sem v invalidski penziji in imam na morju neko staro prikolo v nekem kampu) sem potem kot nova, resnično totalno prenovljena, tako psihično kot fizično. Ne vem, kako bi brez tega 🙁 Vrejetno bi hodila v kak bazen.. ??’ Samo ni isto kot morje..
Živijo Dejzi!
“Jaz imam občasno tudi težave s krči v nogah” pišeš. To jaz odganjam s pitjem raztopljene tablete FidiMag*300 plus C v vodi.
Gotovo ti plavanje zelo koristi, meni bi tudi, vendar se do sedaj še nisem zmigal.
Meni občasno mrtvijo roke pred in med spanjem, za odpravo te tegobe, ki mi ne dovoli spanja, bom poskusil na tvoj način. Sedaj jih pred spanjem namažem s “Konjskim gelom”. Včasih pomaga.
Hvala za nasvete. Uporabil jih bom. Želim ti veliko pozitivnega napredovanja.
Danes imam krizo, ker sem ponoči zelo malo spal!
Lp
Anton
heee… kako se znajdemo vsak po svoje… ja kaj pa čmo druzga, a ne ? :)))))
Že dolgo mi niso mrtvile roke med spanjem, danse pa ko zanalašč prvi trije prsti – palec, kazalec in sredinec – kak specialist KTM (kitajske tradicionalne medicine) ali manualc bi točno znal povedat za katero vretence gre… Pa sem ga zmigala in je minilo – per takoj :))
Mislim, da se kar dobro štukamo… vedno si rečem.. še, pa še… pa še mal… dokler ne bodo izumili kakega novega zdravila, pol bo pa za dlje al pa sploh za zmeri vredu… do takrat je pač treba tkole… mic po mic, step by step… dol pa gor, se mal sesut in spet sestavit… :)) Saj gre..
Kadar sem bolj malo sesuta, si mislim kako ni fajn, da ne morem vsega počet kot včasih… kadar sem pa zlo sesuta, se pa spomnim, da sem lahko srečna, da sploh še sem…
Mislim sesuta fizično – psihično načeloma ni take krize.
Kaj pa je zdaj s tabo? Kdaj imaš operacijo ? a nisi napisal, da imaš en poseg v jetrih?
Živijo Dejzi!
“Kaj pa je zdaj s tabo? Kdaj imaš operacijo ? a nisi napisal, da imaš en poseg v jetrih” – sprašuješ. Operacijo jeter so prestavili na avgust. Psihično je kriza, pa se moram vzeti v roke in se dogovoriti s duševnim strokovnjakom za razgovor, mislim pa da se moram sam sestaviti in sešraubati.
Roke mi ne mrtvijo, ker sem te ubogal.
Lp Anton
Anton, Dejzi bo do septembra uživala na morčiju. Tako, da se ti žal verjetno do takrat ne bo oglasila.
Drži se in pomagaj si tako, kot načrtuješ. Pogum velja!
Pozdravčke, Kristina