zdravo,

Glede na to da metadon spada pod drogo, me zanima sledeče.
Zdravniški pregled ob novi zaposlitvi – bodoči delodajalci na zdravniškem pregledu za zaposlitev (v večini ) testirajo bodočega delavca med drugim tudi na trdo drogo, kar pa bo seveda ob rednem uživanju metadona (beri zdravljenje z metadonom) test pozitiven in posledično delodajec takšno osebo ne zaposli.
Kako ste vi naredili zdravniškega?
Kako ste bili uspešni z uskladitvijo službe in substitucojskega zdravljenja?
Termini deljenja so za zaposleno osebo totalno nerazumni.
Pod vplivom metadona se ne sme voziti avtomobila in upravljati stroje,…. ampak če človek noramalno funkcionira, si želi dobiti službo, končno samostojno zadihati in ne živeti več na pleče drugim, pa le to ni možno. Kako naj bo človek sploh samostojen….

Prosim za mnenja, izkušnje, ideje…

Pozdravljeni,

ali ima kdo kakšno izkušnjo mnenje?

ja, jaz lahko povem svojo izkušnjo.
Bila sem 7 let na iglI in na cesti. Spala po zavetiščih, fehtarila, da sem imela za šus.
Po 7 letih sem se odločla da se grem zdravit, sama, brez kakršne koli prisile, pritiska..
Vem, da sem takrat ravnala pravilno. In tako kot sem se tedaj odločila, tako danes tudi živim.
Skenslala sem vse substanec, vključno z čiki in alkotom.
Ko me ljudje prvič vidijo kje na zabavi in jim rečem,da jaz pač ne pijem, so najprej presenečeni, potem pa to sprejmejo. Mislim..tudi če ne, je to njihova stvar, ne moja:)
Glede službe je bilo tako..Z fantom, ki se je odločil, da gre z mano in me podpre pri odločitvi, sva šla živet na Primorsko k moji noni. Takoj sva se lotila iskanja službe in jo tudi dobila. Vmes sva se poročila.
Na začetku je bilo tudi mene strah kako bo šlo z zdravniškim, glede na to da mam notri v kartonu napisano, da sem bila na zdrvljenju..No, pa sploh ni bil problem, ker sem imela res krasnega zdravnika, ki mi je dal zeleno luč za službo. Najprej me je na zdravniškem malo sumničavo gledal, pa je hitro ugotovil, da je to področje res že ena sama preteklost in 100procentno razčiščena.
Po mojih izkušnjah – so zdravniki še najmanj zafrkjeni..Pravi problemi (ponavadi) pridejo kasneje, sploh v kakšnih manjših krajih, kjer npr medicinska sestra pozna nekoga ki te pozna iz preteklosti…in to potem mečejo kadar koli le lahko naprej…
Zdravnik ti bo dal vsak štempl, če bo videl, da se trudiš, da hočeš delat, predvsem pa, če boš iskrena in samozavestna. Ni se treba bati, sploh niso doktorji tak bav bav in ne grizejo:)
Navsezadnje so humanitarci in kdo drug te bo bolje razumel kot zdravnik/zdravnica?
Ko sem delala prvič zdravniškega so v tej firmi potrebovali več deset ljudi in ni bilo sploh panike priti not.
Je pa res, da sem morala čez pol leta spet do tega doktorja, ampak to samo zaradi preventive, da je videl, če je res tako, kot sem mu rekla:)
Ljudje imajo oči, vidijo, če si uredu, ali pa kaj prikrivaš.
Kar se pa tiče metadona…pa poznam primere, ko normalno funkcionirajo, dobijo službo podobno kot jaz in vse je ok.

Zivjo? Ali ste lahko malo bl natancni glede tega prosim?

K js mam tut podobem primer…
Imam zdravniskega zdej in sm na metadonu. V kartonu tudi pise. Ali naj jst povem da se hodim na zdravljenje?? sm ze ene 2 leti prijavljen, zdej bomo zaceli zmansevat, sm priden, ne jemljem nc ze doolgo, in imajo me v centru za pridnega. Ali rabim kako potrdilo da sm pridn da grem lahko delat? Ali delodajalec izve da sm na zdravljenju itd..

Prosim in hvala vnaprej za odgovor.

Ja vbistvu je kr tako glede tega.Preverjeno.

Sedaj je procedura takšna,da zdravnik na zdravniškem lahko da zeleno luč in naj bi bil sposoben delat,ampak je procedura takšna,da moraš (oz. Verjetno skor 100%ziher)dobit potrdilo na tvoji metadonski ambulanti, ki ga neseš k svojemu zdravniku(družinskemu) , da napiše mnenje o tvojem psihičnem stanju.
V enih primerih kjer zdravnik ve in si se ze večkrat pogovarjal z njim o tej temi,takrat ne bi smelo bit večje panike ,če si ,saj veš “vredu negativen”.Le komlikacije in birokracija brezvezna in šetanja okol.

Če si pa na anonimnem zdravljenju te pa vbistvu prisilijo s tem ,če hočeš delat, da greš po mnenje k svojemu zdravniku in to tudi takrat dopiše se v karton,ker naj bi v tem primeru na zdravniškem dodal le listek v karton o terapiji in dokument o testiranju .Vsaj včasih so listke dajali,saj zdravnik piše tvoj dalje vse..Šreča ,da si včasih lahko dobil kartin v roke………….
Kolk je to prav presodite sami.Ne more te pa nihče bolje poznat kot doktor psihiater ,ki ti je terapijo tudi predpisal po mojem mnenju in seveda medicisnka sestra ,ki te vidi vsakič ko prideš po terapijo.