Odgovori na vprašanja, postavljena 20.1.:

stran 1,2 in 3:
Timpanogram obojestransko A (normalna prezračenost srednjih ušes)

– TOAE: neiizivne obojestransko pri vseh testiranih frekvencah (od 500 do 5000 Hz). Hrup ozadja je enako glasen kot izmerjen povratni zbvok, torej ni razlike = ni emisij.

– DP (distorsion product, bolj senzitivne otoakustične emisije): obojestransko neizzivne pri vseh testiranih frekvencah (od 1000 do 6000 Hz). Hrup ozadja je enako glasen kot izmerjen povratni zbvok, torej ni razlike = ni emisij.

Meritve na straneh 1,2,in 3 kažejo na senzorinevralno izgubo sluha, ki je večja od 60 db = težje stopnje ali gluhost.

stran 4: zgoraj timpanogram B, spodaj neuporabno.

MNENJE: :
Omenjate, da so APMD meritve pokazale boljši sluh. Lahko priložite tudi te diagrame?
V zelo redkih primerih je sicer možno, da kljub neiizivnim TOAE kasneje izmerimo boljši sluh.
Zato se ne ustavimo pri TOAE in DP, ampak v primeru nenormalnih izvidov naprej merimo APMD in še bolje ASSR.

Otrok potrebuje ASSR in glede na ta izvid v primeru naglušnosti predpis slušnih aparatov ali v primeru gluhosti polžev vsadek.
Običajno dojenčki prejmejo aparate med 6. in 8. mesecem, vsadek pa okrog starosti 1 leta.
Čim prej potrebuje pregled v Avdiološki ambulanti ORL klinike v Lj ali v Avdiološki amb. na ORL oddelku v Mariboru.

Hvala za vse odgovore.
Samo še eno nevedno vprašanje: nisem posebej navedla, da so po padcu slikali otroku glavico oz. preverili, da ni počila lobanja. Zato me zanima ali je ta kost del lobanje oz. ali bi se na rtg sliki glavice videlo, če bi bila počena sečna kost? (Jaz sem sicer zdravnico spraševala o mečavah, ker je bilo pri otroku tudi vprašljivo, če je 1 šiv ali ga ni – ravno na čelu, pa mi je zdravnica rekla, da mečav ne gledajo…) torej me zanima
1- ali bi “rutinsko” pri rtg sliki lobanje videli počeno sečno kost?-
2- če bi se to videlo, in torej sečna kost ni bila počena, torej lahko izključimo vse možne poškodbe kot posledico padca?
Hvala, hvala in še enkrat hvala ter lep pozdrav!

Na RTG se ne bi videlo. Videlo bi se na CT, kar pa je veliko preveč sevanja za dojenčka, če ni resnih težav.

1-ne
2-poškodba kot vzrok je malo verjetna, saj že pred poškodbo izvidi niso bili dobri.

Spoštovani.
Prosim, če mi lahko pojasnite, kaj pomeni visokofrekvenčni tympogram in kako se razlikuje od običajnega tympograma? Pri našem dojenčku je bil običajni tympogram A, visokofrekvenčni pa C. Navkljub temu je preiskava ASSR pokazala normalen sluh? Ali tympogram C ne pomeni, da je nekaj narobe npr. v srednjem ušesu, da zvok ne pride do bobniča? ali slušnega živca? Hvala za vaš čas. lp

Spoštovani,

navaden timpanogram zadostuje pri odraslih in otrocih, starejših od 7 mesecev.

Pri dojenčkih, mlajših od 7 mesecev, je visokofrekventni timpanogram bolj zanesljiv za ugotavljanje prezračenosti srednjih ušes – pri vašem otroku takrat prezračenost ni bila optimalna – C pomeni, da je negativen tlak v srednjih ušesih oz. disfunkcija Evstahijeve tube. navaden timpanogram, ki je bil A, je dajal lažno normalen izvid. Zaradi tega morda TOAE niso bile izzivne. Uho pa se bo slej ko prej prezračilo in normaliziralo.

Kljub vsemu pa je ASSR normalen – to pomeni normalen sluh. Bodite brez skrbi.

Spoštovani,
pri nas je na orl assr pokazal normalen sluh na eno uho, na drugo nekoliko slabši. Podobno je skoraj normalen sluh pokazal tudi adg v prostem polju. Vendar je zdravnik predlagal, da vseeno ponovimo še enkrat apmd, ki je prej bil 2-krat zelo slab (prag sluha 60 oz. 70 db obojestransko), enkrat vmes pa je bil apmd tudi zelo podoben rezultatu assr (vseskozi mislim na prag sluha). Verjeli smo preiskavi assr in tudi opažali, da 13-mesečna hčerka (najbrž normalno) sliši. Govori besede nekoliko “po svoje” (jasne izgovorjave pri tej starosti najbrž itak ni za pričakovati), kar dobro pa oponaša zvoke živali. Res je, da se z njo veliko individualno in precej glasno pogovarjamo. (Že tako v družini govorimo malo glasneje oz. normalno – nismo navajeni na tihi govor 😉 – vendar glede sluha v družini ni težav. Sedaj smo vseeno ponovili apmd in smo šokirani. Rezultat je spet slab oz. takšen, da bi morala hčerka prejeti slušne aparate… Prag sluha spet med 60 in 70 db. Mi res težko popolnoma zaupamo tem rezultatom preiskave apmd glede praga sluha… čeprav vemo, da so bili tako res objektivno izmerjeni. Malo me le čudi, da je hčerka morala ležati na dvignjenem vzglavniku – po drugi strani sem pa nekje brala, da bi naj bi bila glava čim bolj ravno, da so sproščene poti… ?
Pregled na orl bomo imeli spet čez 3 mesece. Vprašanje za vas pa je, kaj lahko pričakujemo na pregledu? Ali bomo spet napoteni ponovitev preiskave assr?
Kateri preiskavi se “verjame” v primeru neenakih rezultatov assr ali apmd?
Imamo tudi vprašanje v zvezi s potencialnim “slikanjem glave”, da se ugotovi, kje je okvara? Zanima me ali je s tem mišljena magnetna resonanca glave? Pri koliko starem otroku se tole lahko opravlja? Hčerka je sedaj stara 13 mesecev.
Ali bi glede na neenake rezultate meritev sluha lahko bil vzrok tudi genetski? Ima smisel, če zaprosimo še za genetske preiskave? Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor in vas lepo pozdravljam!

Spoštovani,

assr je zelo zanesljiva meritev, če je timpanogram A, ta rezultat je pomembnejši od APMD. Niste napisali točnih vrednosti in ne vem, kaj pomeni “nekoliko slabši”.
Apmd (bera) je bistveno manj zanesljiv. Pogoj za izvedbo APMD je vedno timpanogram A.
ADG v prostem polju pa je najmanj zanesljiv.

Izgovarjava pri 13-mesečnem otroku je seveda slaba. Niste napisali, ali smiselno uboga navodila, razume.

V nekaterih primerih se lahko sluh postopno slabša – pri takem sumu je smiselno ponavljati preiskave.

Slikanje glave v vašem primeru ni potrebno, je pa pri tako majhnem možno samo v narkozi zaradi premikanja otroka, se pa od rojstva dalje lahko opravi, če tako presodi zdravnik. Ali ima otrok še druge težave, da premišljujete o slikanju ?

Genetske preiskave otroku nič ne pomagajo. Če bo kdaj potrjena okvara sluha ali gluhost, se lahko opravi genetsko testiranje.

Pozdravljeni!

Prosila bi Vas, če mi lahko raztolmačite hčerin izvid APDM-ja, ki je bil narejen pri starosti 2 meseca in 13 dni.

Prag sluha za klik obojestransko pri jakosti klika 20dBnHL. Absolutni latenci vala I in II sta podaljšani obojestransko, ostale lantence so v mejah normale za starost. Medpotencialni čas N1-N2 obojestransko mejno podaljšan D>L.

Normalen prag sluha obojetsransko za klik. Znaki blage konduktivne okvare prevajanja obojestransko in mejne vrednosti N1-N2 medpotencialnih časov ( avditorne nevropatije ni moč izključiti).

Ponovno kontrolo imamo čez 6 mesecev. Kaj lahko pričakujem iz takšnega izvida ( če se v teh 6 mesecih nič ne spremeni oz. poslabša)?

LP

Spoštovani,

prag sluha pri APMD na nivoju 20 dB pomeni normalen sluh. Medpotencialni časi so lahko mejno – blago podaljšani, ker mielinizacija v centralnem živčevju v tej starosti še ni popolna.

Lahko ste brez skrbi. Z otrokom se čim več pogovarjajte, spodbujajte govorni razvoj.