med nama konec
Še kakšna dve meseca nazaj sem brskala forume o nosečnosti, danes pa ..
Po 5 letih “ljubezni” in po dveh letih skupnega življenja, se je moj “fant”odločil, da nisva za skupaj.. oziroma da se je ohladil in da med nama ni več filinga..
Se počutim v težki situaciji, ker sem še vedno močno zaljubljena vanj.. poleg tega sva živela v hiši njegovih staršev, kamor sem investirala vse moje finance.. tako da danes se znajdem s skoraj 31 leti, brez sterehe, brez fanta, brez vsega… ko sem ravno mislila, da imam vse v rokah, srečo, ljubezen, razumevanje…se mi je vse porušilo..
Kako se fant v tako kratkem času lahko obrne?
Tako mi je hudo, da ne vem kaj naj naredim.
Bi bila bolj zadovoljna, če bi imela otroka in bi se ti to zgodilo?
Zdi se mi, da je bil fant do tebe korekten, pošten in odločen, saj ti je povedal kako čuti, glede na to, da sta se po vsej verjetnosti začela odločati za otroka. Nikoli se ne obrne hitro … poglej kakšna misel spremlja forum ločitev. S fantom pa se dogovori glede delitve premoženja. Pokazal je, da zna biti pošten in verjamem, da tudi tu ne bo večjih problemov.
Ne skrbi, pred tabo je nova zgodba, ki bo po vsej verjetnosti čisto lepa, mogoče še veliko veliko lepša kot do sedaj.
Tudi jaz imam zelooo podobno zgodbo. Vedno bolj verjamem, da mi je pač namenjeno nekaj lepšega v prihodnosti. Če moram zdaj tako trpet, bom enkrat noro srečna. Se je že moralo tako zgodit… Jaz si pravim, da boljše zdaj kot čez pet let z dvema otrokoma.
Želim ti čimprejšnje celjenje čustvenih ran. Čas res pomaga, verjemi. Srečno!
Živjo!
Meni se je zgodilo to po 11 letih zveze. Tudi jaz sem vložila sebe, svoje srce in svoj denar v skupni projekt. Potem se je pa odločil, da ne čuti ničesar več do mene in da želi da greva narazen
Pokazale so še druge stvari za katere nism vedela prej. Hvala bogu, da nisva imela otrok, ker mi nekako ni bilo do njih kljub njegovi veliki želji.
bolečina je bila res za crknit po domače povedano, ko sploh ne moreš funkcionirati ampak čas, dogodki… prinesejo svoje.
Spoznala sem kdo je moj pravi prijatelj oz. prijateljica, ki me je na prefinjen način spravila iz lupine ven med ljudi in to kar po nekaj dneh.
Spoznala sem cel kup prijaznih, normalnih in pozitivnih ljudi.
Od tega je sedaj en mesec, jaz sem pa že do ušes zaljubljena :-))))))))
Preprosto se je treba prepustit toku da te nosi in ne sedeti na nekih lovorikah in spominih od katerih imaš ponavadi samo kakšen čir na želodcu.
Pa srečno!!!!
Lp, Tanja
Pri meni se je to zgodilo po osmih letih,poroki, načrtovanju otroka in zdravljenju za to, stara sem bila 30 let. Nato je sledila ločitev-da,ne,da,ne…..manipuliranje z njegove strani, ker mi ni bilo vseeno, vsi prijatelji so ser zgubili, nato se je še najboljša prijateljica odločila “tolažiti” njega…sem mislila, da prihodnosti ni, ….. Po štirih letih (čas celi rane in blaži bolečino) sem spoznala krasnega “fanta”, se ponovno poročila in rodila prekrasno deklico….vsa vprašanja, vsa obžalovanja, vsi če-ji iz preteklosti so šli, zdaj smo MI.
Ne se obračati, ne obžaluj, ne upaj – pojdi naprej in crkljaj prijatelje, ki so ti ostali, to so tvoji draguljčki.
Živjo!
Vem, da ti to ni v tolažbo, vendar nisi edina…
Včasih je težko razumeti moške možgančke, ker si zelo hitro premislijo.
Najprej so kar sladki pol pa se jim tam not nekaj premakne pa se plošča spremeni, možno pa je da pol čez čas, ko si ženska že uredi svoje življenje hočejo priti nazaj…
Čas na žalost v teh primerih teče “prepočasi”.
Lep dan.
Mely
