Kaj mislite o tem da se ženska odloči biti mati pri 41 letu, z dejstvom da se mora umetno oploditi?

Draga Nina,

materinstvo je osebna stvar vsake ženske in trendi kažejo, da bo “starejših mater” vse več. Pred desetletjem je bilo starejših od 35 let, ki so se odločile za nosečnost nekaj več kot 5%, danes jih je že 15%. Tako je pač danes po vsem razvitem zapadu – “najprej štalca potem pa kravca” je novi moto izobraženih žensk. Seveda biologija ne sledi tem trendom tako hitro, kljub temu, da ste ženske v povprečju trdnega zdravja tja do 80. leta. Lahko pa si pogledate spletno stran, ki sem jo namenil sicer vsem nosečnicam, vendar še posebej starejšim: http://obstetrics.freeyellow.com/page3.html
Ne vem…..to je vse, kar lahko dodam.

Pogledala sem stran o Downovem sidromu, in smatram da mislite da je to pogosta nevarnost, katera mi je zdaj ustvarila določen večji dvom in strah vsaj glede odločitve za zanositev.
Kaj menite o umetni oploditvi?
Ker imam odstranjena oba jajcevoda me zanima če je medicina kaj izumila glede tega?

Hvala za odgovore in lep pozdrav.

Draga Nina,

jajcevode nadomeščamo z “epruveto” oziroma z IVF postopkom. Česa boljšega še ne znamo in kae, da še nakj časa ne bomo znali. Glede Downovega sindroma pa naj vas ne bo strah, saj ga znamo odkriti in potem tako nosečnost prekinemo, če tako želi nosečnica.

Glede znanja za Odkrivanje in zatem Prekinitve nosečnosti, pa sem malček v dvomu, saj sami podatki pri tolko večji populaciji kažejo, da je vedno več oz vsaj dosti več takih, kjer ima kdo Downow sidrom ali se motim?

Hvala ,

Draga Nina,

Downov sindrom je v 95% posledica napake pri dokončni delitvi jajčne celice pri ženski(se razume) in je slučajni dogodek, povezan s starostjo ženske, ker so njena jajčeca taka kot ob oploditvi že ob njenem rojstvu in so torej toliko stara kot ženska sama in …..so bila torej izpostavljena vsem možnim škodljivim vplivom kot sama ženska. Le v 5% primerov Downovega sindroma gre za “vezano obliko”, ki je dedna oziroma je posledica skrite kromosomske napake pri enem od staršev (tokrat kategakoli) vendar sama oseba z napako nima odvečnega kromosoma temveč ima samo prestavljen en del 21. kromosoma na nek drug kromosom, običajno na 13. 14. ali 15. kromosom (Robertsonova translokacija), kar pa ne povzroča bolezni.
Tako je morda res teoretično več nosečnosti z Downovim sidromom oziroma več “vidnih otrok” z Downovim sidromom iz naslednjih razlogov:
1. Vse več žensk se odloča kasno za nosečnost (več si jih omisli prvega otroka vedno kasneje in več si jih omisli 2., 3. ali 4. otroka) s skupnim imenvalcem >>> “stara nosečnica”
2. še vedno ženske niso dovolj osveščene o možnostih presejanja in diagnosticiranja tega stanja in se zato rodi več takih otrok, kot bi se jih, če bi jih “iskali”
3. Vse več takih otrok ima ustrezno zdravstveno in socialno oskrbo tako, da živijo relatvno dobro in relativno dolgo. Čeprav ni pravila a vendar so starši v srednjih letih praviloma višje na socijalni lestvici in zelo dobro skrbijo za takega otroka. Veliko od njih ima kakšno srčno napako, ki jo z operacijo lahko popravimo, čeprav ne vseh in ne vedno. Tudi infekcije, za katerimi so včasih pogosteje umirali se bolje zdravijo in tudi levkemija, ki je pri Downovem sindromu bolj pogosta se uspešneje zdravi.

Torej, morda vaše trditve držijo vendar “s pridržkom”, da ne bi nujno moralo biti tako.