MATI MU NOČE PREPISATI MANSARDE, ŽELI PA DA SI JO UREJAVA
Prijateljica se je pred kratkim ločila in vloženih 50.000 EUR si lahko kar nariše.
Uradno nikoli ni vlagala oz. bolje rečeno nima računov in dokazil na svoje vložke, tašča pa ji zaradi slabe penzije razen z zelenjavo z vrta tudi ne more pomagati. Mož si je 20 letih našel mlajšo ljubico, nagaja kolikor more in ženska je danes praktično na cesti brez prebite pare.
100 x razmisli, preden se pod nosom obrišeš za denarce. Rajši jim pustita vložena sredstva in pojdita na svoje, bosta vsaj vedela, kam vlagata.
“Pa saj ne morem verjeti, da nekdo s 46.000 evri v žepu sili v življenje s taščo in tastom. In ko bosta ves ta denar zagonila za nekaj, kar sploh nikoli ne bo vajino, bosta pa naredila kaj? Vrgli vaju bojo ven s figo v žepu, vidva bosta pa cvilila na forumu, kako sta vse lepo uredila, pa sta bila izgnana iz (ne)svojega gnezdeca.
Hehe, res mi je to smešno.
Za tak denar lahko kupita svoje stanovanje, ki bo VAJINO!!!!!”
Podpis!
Res je. Tu je en podoben primer: http://med.over.net/forum5/read.php?151,9030969
Oče mi je z darilno pogodbo odstopil svoj del deleža na hiši, kjer živi še njegov brat.
Z možem sva (totalna idota!) prodala lastniško stanovanje, vložila kupnino ter prihranke v dozidavo in nadzidavo (novo ostrešje, strešna kritina), ureditev mansarde v stanovanje ter v prizidek s stopniščem, ki ga uporabljamo vsi. Uredila sva tudi dvorišče (tlakovci) in okolico (vrt).
Odnosi v hiši žal niso dobri, za kar je kriva preganjavica moje matere (z očetom in stricem se sicer normalno razumemo in si pomagamo).
Etažna lastnina ni urejena (mati se je odločila, da se zemlje ne bo delilo), torej sem lastnica deleža, kot je zabeležno v zemljiški knjigi.
Ker mati postaja vse hujša, možem razmišljava, da bi oddala najino stanovanje in bi s hčerko odšla v najem.
Catch: ko sem podpisovala darilno pogodbo, trapa nisem bila pozorna, me je pa zadela njena določba malo kasneje: “z ureditvijo neizdelane mansarde v podstrešje se obdarjenkin delež na nepremičnini ne spremeni” – po domače, zajebi vse, kar si vložila v skupno dobro, koza!
Nisem mogla verjeti, da je lahko očetov odvetnik v pogodbo vstavil kaj takega… (oče itak pojma ni imel, kaj mu je pripravil).
Dobro me poslušaj: NIKAR ne vlagajta v taščino hišo, kupita si majhno stanovanje, ki bo samo vajino in v katerem bosta edina gospodarja samo vidva. Nikomur ne bosta polagala računov, nikomur se ne bosta prilagajala ali se po nepotrebnem spuščala v spore.
Vajino življenje bo v bloku veliko manj stresno in predvsem bo vajin odnos veliko boljši.
Verjemi.
Posledice skupnega bivanja z mojo bolno materjo so visok pritisk, uničen želodec in nešteto preživciranih in prejokanih ur.
Ni vredno!!!!
Ne in ne, čeprav danes to ljudje počnejo, pogodba ali pa zasilno ceneje uredita stanovanje, minimalni vložek pa morebiti iz leto v leto vlagata, nebi pa sam nikoli dal zdaj 40.000 evrov pa te potem naženejo ven.
Ne moreš si mislit, kakšno si lahko ljudje danes in čez 1 leto, narobe svet. Poznam sorodnike, tud na obisk ne pridejo za 1 uro pa imamo veliko kemtijo, tu ej odraščala njihova mama, babica, oče, babica….
Probajta dobiti nazaj 6000 eurov in 40000 eurov dodajta za nakup nove,lastne nepremičnine, verjemita da se splača. Preveč boli, če vlagate v nekaj, kjer nič nimata in drugi v zameno za uporabo vajinega vložka razpolagajo z vajinim življenjem. Preveč boli in življenje je prekratko.Pojdita na svoje, ne bo vama žal.
Hey!
Vse hvala za odgovore in mnenja. Moram reči, da ste mi dali zelo misliti in v večini se strinjam z vsemi vami. Ampak..stvari že napredujejo, vse več vlagava, zidava,..naj povem, da nimava gotovine, imava le 15.000eur, preostanek pa bi najverjetneje vzela kredit. Če bi imela kaj več denarja, bi šla na opcijo nakupa, a si žal tega ne moreva privoščiti. Vloženo pa dvomim, da bi nama kdo povrnil. Fant je pa tudi tak, kar precej čustven in težko gre iz hiše svojih staršev, kar me mori, a nekako skušam to sprejet. Bila sva že na ogledu nekaj najemniških stanovanj, da bi šla na svoje, pa si je nazadnje premislil, češ da še ni pripravljen iti od doma. Njemu je na nek način vseeno, če mu mansardo prepišejo in me ne razume, zakaj je to meni tako pomembno, čeprav mu skušam razložiti. Tudi z starši se noče kregati ali pogajati, ker je pač tak tip, da ga kreganje preveč prizadane. In ker se njemu to ne zdi pomembno, pač pusti stvari kot so, mene pa muči že zdaj. Jaz se vsega bojim…starši so sicer v redu, a nikoli ne veš kaj te čaka..niti za jutri, kaj šele čez leto, dve, deset,..Ljudje se spreminjajo, veliko stvari se lahko zgodi vmes, lahko si premisli, lahko izsiljuje, a kako naj to mojemu dopovem?? Kako naj mu dopovem, da je morda pa tega zmožna tudi njegova mama, čeprav ga je rodila in čeprav je dobra in prijazna,..Divja, vem da boli, če vlagaš v nekaj kar morda nikdar ne bo tvoje, potem pa si še nekdo jemlje pravico, da se meša v tvoje življenje in da vpliva nanj. A trenutno žal ne vidim drugih možnosti. Želim biti z njim in se pač prilagajam, čeprav ve, da mi to ni najbolj všeč. A kaj naj nardim, mi sploh kaj preostane?? Naj se kregam z njim? Vesela sem, da bom z njim, a hkrati žalostna in pod stresom, ker ni tako kot sem si želela, kot sem si predstavljala. Zelo si želim nekaj svojega..sem pa tudi sama razmislila o najemu..sem bila za to, še vedno sem, a po eni strani..nikakor ne moreš kej našparat ali dvigniti kredit, da si kej ustvariš, ker v podnajem je najemnina, katero je treba plačati vsak mesec..res sem v precepu kaj narediti…
Lej, odločila si se, da boš ostala
zdej, pa ..kje piše, če gresta narazen, da ti ne bodo bič dal oz ti pomagal
do kakega stanovanja.Niso vsi nepošteni…
najbrž ne boš dobila tok, k si vložila oz boš, ampak..jebiga, to zdej veš, odločla se boš pa vseen, da tam ostaneš..
Mogoče bi vidva s partnerjem, tko, med sabo napisala, da ti .,bo izplačal,,,
sam tok, da ga takrat spomniš, kaj je podpisal obljubil…mogoče ima kaj vesti, pa lahko to pomAGA.
ti pa se boš tud boljš počutila.res da ta pildek pred zakonom ni nič, ampak med vama, pa že mora kaj pomenit
če ne, pojta raj narazen
če bo partner že s tem delal probleme, da nebi hotel, da se napiše, ubistvu za hec…potem, ne vem kako bi zares—
napiši kaj misliš o tem…
rada bi bila dama na svojem fina gospa in bla bla, ne bi pa riskirala za to. Denarja za najemnino je škoda, enga loleka pustiti tudi ni ziher če bo še kak od kod prišel. seveda bi bilo najbolje, da ti njegovi (le zakaj ne bi tega naredili tvoji) prepišejo pol premoženja, da boš srečna s svojimi čustveci in svojimi željami in prepričanji. seveda moraš svojga skregat z domačimi, da se ne bo kdo vtikal. Punca ni računa brez krčmarja in ti se trenutno podajaš v podpis pogodbe, kjer se ne ve, kdo pije in kdo plača.
Nekateri starši bi svojim otrokom naredili življenjsko uslugo, če jim NE BI dovolili zidati doma.
Kaj pa, če se tudi ti ne bi bila pripravljena seliti s svojega doma? Bi živela vsak na svojem koncu?
Denar, ki ga nameravaš vložiti v tujo mansardo, kjer boš vedno v najboljšem primeru le dobrodošla gostja, raje vloži v najemnino. Boš bolj pametno zapravila. Če pa si se odločila, da je tuja mansarda vajin raj na zemlji, pa stoj za svojo odločitvijo.
(Trenutno so najemnine v primerjavi s kreditom tako ugodne, da si na koncu na istem. Ampak verjamem, da boš še naprej trdila, da je škoda denarja za najemnino.)
. . .
. .
.
[center]PiKiCa*[/center]
[hr]
Najprej je treba urediti podstrešje pri sebi in šele potem se ukvarjati s tujimi mansardnimi okni,
s pogledom le na vašo (ne vajino!) svetlejšo prihodnost, brez hišeposestnika, brez delnega družabnika
ali brez [s]polnega partnerja. [ lat. pars, partis `del (celote)´; pars pro toto `del celote´ ]
Denar:ja ni in — sebi – vi – le — raje šparajte za (pod)najemnino kot komaj dosegljive višave.
— Mansarda v njegovih in njegove mame re-vizijah ni nujno tudi tašče dom(ovan)je v vaših le — vizijah.
[hr]
[center]Uredite se malo po francoski modi in preberite — Italijanski pregovor:
Moda ni mati, temveč tašča dobrega okusa, ker ga tiranizira.[/center]
Mimogrede: [b]B[/b] ali Beth pomeni hiša (morda bi/je nekoč ko-mu k-daj pomenilo tudi last-ni dom)
[right].
. .
. . .
.dim
. . .
. .
.[/right]
Praviš, da se veseliš biti na svojem; pa saj ti ne boš na svojem, ti boš na njihovem.
Če gresta v najem in se čez 10 let ozreta nazaj bosta ugotovila, da je denar šel in ni vajinega nič. Ne glede na to, ali ostaneta skupaj ali se razideta, stvari bodo v tem primeru precej enostavne.
Če bosta gradila pri njih in se čez 10 let ozreta nazaj boš ugotovila, da je denar šel in ni tvojega nič, vendar fantu ostale izdelano stanovanje. Vidiš razliko? Je zdaj bolj jasno, zakaj noče od hiše?
Če gresta čez 10 let oba stran, ker bo življenje pri njih nemogoče, bo mama lahko prodala hišo z vajinim vložkom vred ali pa bo fant podedoval hišo z opremljenim stanovanjem, ti pa boš še vedno na istem kot pod prvo točko. Se ti že jasni?
Mislim, da se v tej situacij splača biti čustven, občutljiv, navezan na starše… saj so zraven tudi materialne koristi. Gospodič se v nobenem primeru ne bo opekel, kvečjemu lahko s tvojo pomočjo še kaj pridobi. Kaj pa ti? Se imaš tako rada, kot si želiš, da bi te imel fant in njegova žlahta????
zakaj se ti prilagajaš? Pišeš samo kako ga imaš ti rada bla bla bla…. če bi on imel tudi tebe rad, bi šel s teboj v podnajem! PIKA! Tak dec, ki ne more živeti brez mame, ni dec ampak mamin sinček.
imaš samo 2 trenutno težki rešitvi, vendar boš v prihodnosti obžalovala če ju ne boš naredila
1. z decom pojdi v podnajem
2. popokaj kovčke in pojdi. Boljše danes brez vseh obveznosti, kot čez 10 let z otrokom, brez denarja, in z odvetnikom iskati kako dobiti svoj vložek nazaj
pa srečno