Mati jemlje energijo
Imam blizu 60 let, moja mama 80. Kot otrokom nam ni nudila niti ljubezni, niti varnosti pred očetom alkoholikom. Do nas otrok je bila hladna, zadirčna, mene, kot najstarejšo je krivila, ker se je morala poročiti, ko sem bila jaz na poti. Ko je bil oče še živ je svojo hudobijo znašala nad njim in menoj, kot najstarejšim otrokom. Po njegovi smrti negativno energijo stalno zvrača name.
Ona je tiste vrste, ki vsako izrečeno besedo obrne na tak način, da ima možnost obsojanja ali prepira. Nikdar nas otroke ni in ne vpraša kako smo, stalno nad nas, posebno nad menoj, izživlja svojo potrebo po nesoglasjih. V svojem obnašanju gre daleč, prizadene do srca in čez. Nazadnje je moje besede obrnila tako, kot, da si lastim njeno že tako skromno premoženje, čeprav sem bila jaz tista, ki se je po očetovi smrti odpovedala dediščini v njeno korist. S tujimi ljudmi se ne prepira, da ne bi vedeli kakšna je, s svojo jezo nad njimi (v vsakem človeku išče same negativnosti in jim jih določa tudi, ko niso osnovane) obremenjuje mene. DO SEDAJ SEM JO REDNO OBISKOVALA, ČEPRAV SEM ODHAJALA OD NJE ČUSTVENO IN ENERGETSKO IZČRPANA. Zdaj, ko se je pa spravila nadme s tako grdim podtikanjem, pa enostavno ne zmorem več. Ne zdržim več, če hočem ostati vsaj kolikor toliko zdrava čutim, da moram prekiniti vsak stik z njo. Vendar pa me gloda slaba vest, ne vem ali bi bilo bolje trpeti naprej njena poniževanja in hudobijo in s tem ogrožati svoje zdravje, ali pa pretrgati nit, kot to čutim, da bi bilo najbolje zame. 60 let se je izživljala nad menoj, če sem zdržala tako dolgo, ali bi morala še teh nekaj let, kolikor bo živela? Kako naj zberem v sebi moči, da bi to zmogla, saj sem popolnoma izžeta?
Prosim vas za nasvet.
Hvala lepa in lepo pozdravljeni.
Ps: Ona nam otrokom določa kdaj mora kdo priti k njej na obisk. Razporedi nas po dnevih, neglede na to kako nam to odgovarja in neglede na to, da se bratje in sestre med seboj zato ne vidimo. Zanjo so obiski pomembni izključno zato, da drugi ljudje vidijo kako redno jo obiskujemo….
Pozdravljeni,
Torej obiskujete mamo, čeprav vam obiski niso prijetni in tudi njej niso pomembni? Res je, če ste zdržala 60 let, verjetno boste še kakšno leto. Ampak zakaj bi to počela?
Koliko pogosto bi vi mamo obiskovala, če bi lahko sama odločala o tem?
Kaj bi se zgodilo, če bi se napovedala takrat ko vam ustreza?
Premislite malo, kaj je najhuše kar se lahko zgodi če se mami, prvič v življenje uprete.
Lep pozdrav,
Pozdravljeni,
hvala lepa vam za odgovor.
Kaj bi se zgodilo, če se mami uprem? Je mogoče zares ne obiščem vsaj par mesecev , ko pa že, se najavim takrat, ko bi meni odgovarjalo? Mama bi me potem napadala, češ, da mi ni mar zanjo in bi nadaljevala, da mi ne bi bilo zamar tudi, če bi ona umrla, da se ji je zaradi mene poslabšalo zdravje in podobna obsojanja. Skratka….obtoževala bi me, saj me obtožuje že celo življenje, tudi takrat, ko se res maksimalno trudim v najinem odnosu, se prisilim, da preslišim njene neosnovane žalitve, da potrpim, ko obsoja ljudi, ki ji niso ničesar hudega naredili, saj ona vedno ve, da so drugi mislili točno tisto kar si je v svoji glavi zamislila ona. Zamisli si pa itak vedno takšne stvari, da ima možnost za jezo, obsojanje, zaničevanje,sovraštvo..Dobesedno mi izpije vso energijo. Po vsakem obisku sem izčrpana do konca in se moram vedno znova prisiliti, da jo obiščem.
Do mojega brata se obnaša drugače. Saj ga najbolj potrebuje. Živi namreč najbližje, ima največ časa in jo vozi kamorkoli je potrebno. Vendar pa tudi o njem govori zelo grdo, seveda za njegovim hrbtom. Podtika mu kar nekaj, čeprav nikoli ni rekel nič takega kar ona trdi, mama seveda dobro ve kaj je brat mislil v svoji glavi ….Seveda bratu o tem ne povem, da se ne bi še on sekiral.
Takole imamo…..
Hvala še enkrat za vaš nasvet in lepo pozdravljeni.
Pozdravljeni,
temu kar ste opisali se reče čustveno izsiljevanje. Za vas je pomembno, ne samo v odnosu z mamo, da ga prepoznate in se na njega ustrezno odzovete. Običajno je učinkovito, ko izsiljevalcu povemo, da vemo kaj počne in ne pristajamo na takšen način komuniciranja, saj si želimo bolj pristen in iskren odnos. Preberite si knjigo Ne stopajte več po prstih in se javite še kdaj.
Lepe in mirne praznike vam želim!
Med nama z mamo je trenutno bolje. 3. tedne je nisem obiskala, potem mi je po telefonu ona prva voščila vesel božič, kar se še ni zgodilo nikoli prej. To je bil z njene strani znak, da ji je žal, drugače se ona ne zna opravičiti. Ker ima vedno prav seveda hehe…Zdaj jo zopet redno obiskujem. Učim se delati, da jo poslušam v resnici pa je ne slišati, kar mi vedno bolj uspeva. Tako sva obe zadovoljni in nima priložnosti za direktno žaljenje, jaz pa prihranim vsaj nekaj svoje energije zase in za svoje življenje.
Rada imam svojo mamo, čeprav ne zna biti pozitivna in prijazna.
Gospa doktor še enkrat se vam zahvaljujem za vaše nasvete in vas lepo pozdravljam.
Sem vesela da vam dobro gre. Samo tako naprej in srečno!