Ne znam več z njo, nikakor.
Laže, krade, opravlja, spletkari
nagovarja engaproti drugim.

TO JE HUJŠA, KOT NAJHUJŠE BABE IZ MEHIŠKIH TELENOVEL.
Ima 3 odrasle otroke
in gospa mati, ni sposobna imeti z vsem trem dober odnos ali pa vsaj znosen.ker potem ne more opravljat, če je mati vsem trem.

V soboto je bila najboljša mami, taka, ki jo imam ful rada, včeraj pa spet ob 9 zvečer prava bič…ne živiva skupaj hb..
Jaz pa se ji tudi ne pustim zajebavat, imam po njej dolg jezik in to jo jezi, jezi jo, ker jo ujamem na laži, jezi, ker mi ne pride na konec..

no, to pišem zato, ker vse kar mi je dala v soboto, kot najboljša mati, vse sem zapakirala in ji poslala po pošti…ne maram nič od nje.
in še brata, ki je kr dosti odvisen od nje, ker to naredi ona, je rekel, da mama ne želi, da se druživa in da jo bo upošteval.jaz vem zakaj jo bo upošteval, ker drugače ga bo vrgla ven , ampak to je bilo že tolikokrat da zdaj pa ga jaz nočem več v svoji bližini, ker bi lahko šel živet drugam, ampak pol ne bo mel za pijačo, tablete drogo..
če je taka pička, naj bo …

Ko mati opazi, da se zbliža kaka resnica o njej, sem hitr nora za v vojnik, zadeta, pijana karkoli
samo normalna ne
celo tako, daleč gre, da smo vsi trije po vsej verjetnosti psihično bolni, kar se bo pokazalo v prihodnosti..
najraje bi jo poklicača, in jo poslala v ppppppppppppppi..d..o ma.te..r za forewr…ampak ji ne damtega veselja, naj se guga v svoji sedežni, boža mačke in se smili sami sebi, ker ima tako zanič otroke.najbolj zjebanga ima pa ob sebi, ker ga ima najrajši in 80 procentov je kriva da je zašel…
se opravičujem
mogoče tega sploh ne bom poslala naprej..vem pa , da je ne maram več…

si se razjezila kaj. jaz sem bila tudi taka, ko padem not v to jezo, skoraj sovraštvo (na srečo vedno manjkrat) me kar potegne not, pa kar norim en čas. a veš koliko energije ti ona v resnici požre vsakič, ko “ji ti dovoliš” da te vrže s tira. razmisli, ali je to res potrebno, smiselno, ali imaš potem kaj od tega ali je to zgolj boj z milini na veter.
Gittana sicer pravi, da si moramo vsa čustva priznat, veš kaj hočem reči, da veš da si jezen in to nekako daš ven …. ampak preveč razmišljanja o njej ti v resnici ne koristi.
si že prebrala knjigo Strupeni starši ali pa Če škriplje med materjo in hčerjo. mogoče dobiš nov pogled na vajin odnos.

vse dobro

Lila 72, jeza je super in nujna. Je tudi del zdravljenja. Le zatakni se ne v njej. Kar bi ti najbolje delo trenutno, je morda, da se za nekaj časa, vsaj mesecev povsem odmakneš od mame in prekineš vse stike z njo. Ne zato , da bi jo kaznovala, ampak se moraš sama toliko odmaknit od teh dram, da ne boš veš čas tik pred eksplozijo.

Jeza na mamo je bila ena zadnjih stvari, ki sem jo morala porihtat sama pri sebi. Ko sem ugotovla, da je tudi to del njene igre, da me namenoma ( sicer zelo prefinjeno) potegne v tak ali drugačen konflikt, ker lahko tako pride do mene. To je eden najbolj zanesljivih načinov, da preusmeriš celotno pozornost drugega nase ( četudi je ta besen kot hudič). To jim je itak vseen, kako se ti počutiš. In sem se odločila, da se te igre ne grem in sem vedno in ves čas kolikor zmorem prijazna , ne da bi se na karkšnem koli področju ali nivoju pustila zvleč v kakšen koflikt , dramo ali njene igre . Meje so že postavljene in držijo. Je pa res, da je potem povsem izgubila zanimanje za kakršen koli pogovor z menoj ( razen nujno potrebnega, seveda , zgolj zanjo)

Ampak pred tem sem se pa morala spihat, se razjezit, uvidet kaj se res dogaja, predvsem pa se čimdlje umaknit, da sem sploh lahko zadihala in se slišala ( ker tam je vedno prehrupno). Vzemi si nekaj mesecev čisto zase ( tako ali tako sta v skupaj v nenehni drami že leta in leta) in povsem prekini stike z njo ( vključno da se ne pogovoarjaš z njo posredno).

Zna biti ( običajno je tako) da boš imela nekaj časa mir, potem bo začela pritisk z vso okolico, da bi pritisnili nate, potem te bo poskušala postaviti pred zid in ko nič več ne bo delovalo bo postala super sladka ali pa hudo, hudo, hudo uboga.

Če se zares umakneš o razlogih z njimi nerazpravljaš, ker bo to zgolj vodilo v ponovne drame. Zgolj obvestiš in se tega držiš. Tudi na klice in e-maile ne odgovarajš, niti jih ne bereš. Skratka en tak zdradvilni odklop, da zbereš misli, se začutiš in poskušaš videti vso situacijo brez vseh običajnih dram.

Ampak to je zgolj moj predlog, takšno je zgolj moje mnenje, kaj velja pa zate, boš morala odkriti sama.

GittaAna

punce hvala vma
Danes sen čist mirna , da mi je vseeno za vse
ali pa sem otopela ne vem.

Sestra, ki jo je že zdavnaj pogruntala, z njo nima niti pogovora, lahko o rožah o vremenu, drugače pa nič
in zdaj vem zakaj…ker ji seka moja reče, če imaš probleme s sosedo, ki ti praska avto, jih reši, ne govori meni
ker nakladaš…in evo tega ji jaz ne morem rečt, da naklada, ker me je sram, da bi ji kaj tazga rekla..
zato pa pometa z mano..

Uhec si me nasmejLA , ko si napisala, če sem se razjezila..ja, res sem se..ampak zdej sem čist kul.

gita, točno tako naredi..par dni tišine, potem pokličče in jamra, kaj vse ji je sinko naredil, ukradel itd..tkole me ujame mamu ji ..prefrigano
e zdej bom jaz njo, z njeno inekcijo cepla, pa da vidimo, ko če koga …
Joj , moram nehat pisat, ker ko začnem, pišem kar mi pride v glavo in potem ne vem , kaj bi ven prišlo
ker se sproti jezim in začnem jklet…tega pa nočem, da berete
lepo se imejte punce pa se še kaj slišimo…

Lila 72 nujno je, da začneš govoriti o svoji jezi in tudi kaj te jezi. Če te ne bi prizadelo in razjezilo, kar ti počnejo, ne bila normalna. In tudi zato, ker se skušaš ne jezit ( ali kaj drugega, kar so ti privzgojili) te imajo, tam kjer te želijo imeti, da lahko še napjre uporavljajo s teboj.

Če bi soseda ali sodelavka ali sošolka počela enake stvari, kot ti jih počne tvoja mati, bi ti že zdavnaj odneslo pokrov. To, da te je rodila pomeni, da je tvoja roditeljica , ne mati ( za kaj takega se moraš vesti, kot mati) in niti v enem niti v drugem primeru ji to ne daje nikakršne ! pravice, da počne s teboj kar počne in ti nimaš nikakršne! dolžnosti, da ji to dopuščač. Nikoli in nikdar. Zato je rešitev te sitaucije bolj v tvojih rokah, kot pa njenih. Ona se ne bo nikoli spremenila, ti pa se lahko, tako, da ji ne boš več dovolila, da počne s teboj karkoli ji pade na pamet. Samo od sebe pa se ne bo spremenilo prav nič, kvečjemu na slabše bo šlo, ker bo slej ko prej stara in zares ne bo mogla skrbeti zase in tarkat se bo dobesedno prisesala nate ( če ji boš pustila) . Takrat bo še težje postavljati meje. Četudi boš ( bi) tudi tarkat imela vso pravico, da odkloniš njene igre ne glede na posledice zanjo. Ona je odrasla in kot taka sama odgovorna za posledice svojih dejanj, ne glede na stanja v katera se spravlja. Eden od razlogov zakaj to še naprej počne je tudi to, da je nihče ne ustavi ( ali pa se ji vedno popusti).

GittaAna

a sem fejst žleht, ker ne dovolim, da se moji trije otroci
petljajo z njo
hvala bogu so že veliki in že približno vejo kako to gre.
ampak jim ne dovolim, kakšnih njenih spletk in neumnosti…ko jih pokliče po tel.

dokler se nisem mešala, so bili vedno slabe volje, ko so se nehal pogovarjat z njo..potem sem jim rekla…ne dvigaj, ko bo babi.
in res niso dvigal, vsakega je po 3 4 x poklicala, men srala, kake mam otoke, da ji niti nazaj ne odpišejo, kje šele dvignejo..
Jaz sem sam rekla..kakršn odnos si boste naredili , takega boste meli..
in od takrat jih pusti pri miru..ne kliče, ne nič…
zdej pa se jaz vprašam, sem naredila prav, jim je naredila dovolj škode, da sem se vmešala al sem se prekmal al pa bi bila z njimi drugačna ..

ja pa jade bul šit, kako se um poigrava ..ona noče bit drugačna …
mi je hčerka rekla 18
Babi je tko fajna, pa zabavna pa smešna in hudobna in babi se je odočila da bo hudobna..in ta stavek se me je prijel, ko klop
evo otrok moj mi pomaga pridet do tega, da se je ubistvu odločila, ne pa, da je kr neki motena
moja ne ..moji ne manjka nič
sam mal španskih nadaljevank, pa kakega Juana na belem konju… to njej fali …

Lila 72 , bi takšni osebi, kot je tvoja mama, če bi bila soseda, vzgojiteljica ali kakroli drugega pustila v varstvo svoje otroke ali jih vzpodbujala, da bi se z njo družili? Verjetno ne in še bolj verjetno, da bi jih poskušala na vsak način zaščititi pred njimi.

Da je škodljiva, manipulatorka, da jih je vseeno za vse razen za njo samo, da dosega svoje tudi preko trupel si izkusila na lastni koži. Zakaj meniš, da bi bila z vnuki kaj drugačna? Običajno so takšne babice čudovite tam dokler ni vnuk ali vnukinja star nekaj let in začenja imeti svoje mnenje in osebnost. Takrat so kar naenkrat “nemogoči”, nevzgojeni”….itd. še huje pa je, da kakšnega od njih določijo za svojega ljubljenčka, saj mu lahko dobesedno operejo glavo in celo obrnejo proti staršem, da sploh ne omenim, kako zlahka lahko tak vnuk postane orožje za manipulacijo.

Sama sem mnenja, da lahko vnuki s takšno babico preživljajo čas zgolj v prisotnosti še enega normalnega odraslega. Otrokom je tudi treba povedati, da je babi sicer čisto ok, ampak da ima težave sama s seboj in da je ne smejo jemati preveč resno in da jim ni treba popuščati njenim manipulacijam in še posebej, da jim ni treba popuščati njenim čustvenimi izsiljevanjem, ker to ni zdravo.

GittaAna

Imam podoben problem z materjo. Ves čas me provocira. Točno ve, kje sem občutljiv. Če sem kdaj naredil kakšno napako in jo sam obžaloval, mi to tako rada meče pod nos. Na meni je našla že 1000 slabih lastnosti, ki mi jih tako rada našteva. Pa kadarkoli povem kaj lepega, na primer da se imam v službi lepo, se obnaša, kot da tega noče slišat. Bog ne daj, da bi me kdaj spodbujala ali podpirala. Že od malega me je podcenjevala.
Če se slučaaajno kdaj postavim zase (logično, da se mi kdaj dvigne pokrov, ko komentira moje življenje in soli pamet), je pa ona žrtev, joka, kriči, jaz pa sem vsega kriv. Ko sem bil mlajši, sem se ji kdaj celo opravičil, ker sem se postavil zase, saj sem s tem sprožil njene izbruhe joka in kričanja …
Hvala bogu že nekaj let živim par kilometrov stran od nje. Pa vseeno – kadarkoli pridem na obisk, me provocira. Točno ve, kaj reči, kako mi iti na živce. Kot da ve, kaj se mi dogaja, pa mi mora za vsako bedarijo dajat navodila. Sploh se ne zna normalno pogovarjati z menoj. Namesto da bi me vprašala, kako sem, se pretvarja, da za vsak trenutek ve, kaj sem počel.
Kako naj jo ignoriram? Oziroma, kako naj postanem imun? Če se z njo prepiram, nima smisla. Ker ona vedno zmago izsili z jokom. Ampak vsako njeno izjavo premlevam še kakšen dan. Saj bi manj hodil na obiske, ampak sem na druge družinske člane bolj navezan.

vseeno hodi manj na obiske, stike z njo pa minimaliziraj.
na provokacije lahko odgovoriš: res tako misliš; ajaaaa; aha; dobro. kot si ugotovil, prepiranje in dokazovanje nima smisla.
jaz sem pogovor poskusila usmerit v banalne teme: vreme, sosedje ali druge osebe, domači pes (to so vedno zagrabili – pogovor o drugih, ker oni imajo vedno kaj za povedat čez druge, posebno jih je veselilo če je bilo kaj negativnega). vedno manj sem delila z njimi svoja občutja, čustva, celo skrivala slabo voljo (npr. prepir s partnerjem, ki je sicer ok, a včasih sva se tudi kaj zahaklala), slabe dogodke in nazadnje celo dobre dogodke- iz izkušenj vidiš, da ti celo te uspelo priskutiti, zato si lepo tiho.
nje NE zanima v resnici kako si.

poskusi se distancirat, jaz sem imela v življenju eno tako fazo, ko sem se počutila popolnoma prazna, energetsko izčrpana, bilo je kakšna 2 meseca po več slabih dejanj, bila sem na dnu, in dojela, da se moram umakniti. ker sem pomembna jaz. sama sebe sem rešila samo tako.

tako ti uspe postopoma, da se manjkrat razburiš; in se jeziš, ko jim kljub temu spet kdaj uspe. to mi je postopoma šlo vedno bolj na živce. … nikoli ne odnehajo, po domače. potem ugotoviš, da se oni s tem sprostijo, napolnijo svoj ego, ti pa greš od njih uničen in ožet, zmeden.

poskusi z malimi koraki. vse dobro

Ona ne bo nikoli drugačna kot je, kvečjemu je lahko še slabše. Vendar se lahko spremeniš ti. Njeno vedenje v resnici nima prav nič opraviti s teboj, to je le odraz njenih notranjih dram, ki jih očitno najlažje sprošča na tebi. Zato poskusi, da njenih besed in vedenja ne jemlješ osebno. Ker je popolnoma vseeno kaj boš storil, rekel, naredil , ker bo ona tako ali tako našla kakšno napako ali karkoli drugega, kar bo kritizirala je bolje, da se odločiš za stvari, ki so všeč tebi, torej, da počneš, kar ti paše in kar meniš, da je zate dobro in se ne oziraš na njo ( ker kot sem že rekla, vseeno je, kaj boš naredil, rezulat bo isti).

Vedeti moraš, da ona ni sposobna biti mama in nikoli ne bo in prej kot boš opustil nerealna pričakovanja ( da bo normalna, prijazna, ljubeča..) bolje bo. Ko boš uspel do nje ustvariti pravo distanco, boš z njo lažje, tako kot so ti svetovali že pred menoj, ostajal zgolj na površju. Vreme in tako naprej. Vsak njen poskus odbiješ tako, da se absolutno ne zapleteš v pričkanje ali prepričevanje, temveč rečeš zgolj nekaj takega kot : a ja? Jaz mismlim drugče. ali O tem ne bom govoril…itd. Vsak njen poskus, da bi te vseeno zvlekla v dramo moraš preprečiti tako, da zgolj ponoviš prej opisane stavke ( nikoli, nikdar ne pojasnuj, razlagaj, opravičuj) in če ne bo hotela prenehati reci zgolj Vidim, da si razburjena, grem, se vidimo, ko boš bolj mirna ( ali temu podobno) in absolutno brez nadaljnih besed vstaneš in greš in nato tudi ne odgovarjaš na telefone ali pritiske drugih domačih, da se pogovori z njo ali kaj podobnega ( razlog takšnih pritiskov okolice je običajno to, da si želijo sprostiti pritisk nase…torej če bo težila tebi, potem ne bo težila njim)

Že po nekaj tkašnih razpletih bo začele bolj paziti, kaj govori in počne. Seveda, če boš vztrajal, ker vsakič, ko boš popustil, se bo agonija zgolj podaljšala, ker jo boš zgolj naučil, da mora biti dovolj vztrajna, pa bo dobila svoje. Tokrat bodo vztrajen ti.

Zelo bi ti priporočala knjige:
Čustveno izsiljevanje – Susan Forward
Strupeni starši – Susanb Forward
Dobiš ju v knjižnicah in knjigarnah

GittaAna