Po vseh opisih je moja mama MOM in ne vem, a je to bistvena značilnost MOM, ampak je huda materialistka. Ali je možno, da taka oseba ne žaluje ob smrti nekoga – ampak samo računa kakšno korist bo imela od tega?

Mislila sem, da sva že uredili določene stvari, pa se mi je zdaj prav zamerila in sem ji sicer rekla naj se zadrži v izjavah, ker me ne brigajo, nism ji pa povedala dejansko mojega mnenja, da nima prav. Če bi, bi se skregali in ko začne govoriti, deluje kot bi iz nje govori nek hudič, ker so taka grde izjave in ker glede na njen urejen videz, ne pričakuješ.

Bi ji poskušala razložit, ampak pravite, da menda nima smisla, ker se tega nikoli ne bodo zavedali. Dejansko je bolje, če že imava stike, da se izogibava takim pogovorom – je sploh pametno imet stike?

Absolutno je možno. Naša je na zapuščinski razpravi za svojo teto obtožila sorodnike + sodnico, da so ponaredili oporoko, ker je dobila manj, kot je pričakovala. Čeprav še dobro, da je sploh kaj dobila, ker je za to teto v celoti skrbela druga nečakinja (sestra naše MOM), naša jo je samo kdaj kam peljala. Ampak seveda so drugi krivi, ker ni dobila veliko, ne pa ona sama. Ta teta jo je pred svojo smrtjo dobro spregledala – zato ji je tudi namenila samo toliko, da se lahko reče, da je nekaj dala. Ostalo je dala nečakinji, ki si je to tudi zares zaslužila. Ampak ne, za našo MOM je sodnica v sodelovanju s sorodniki ponaredila oporoko.

Takih primerov imamo na zalogi nebroj.

Kar se stikov tiče, to se moraš pa sama odločiti. Vsaka odločitev za seboj potegne določene posledice – najbolje, če si na netu prebereš kaj o “no contact” in “low contact” načinu. Če stike imaš, pa je teme najbolje omejiti na vreme in podobno, ja.

Tudi naši so se obtoževali – niso pa vsi MOM, samo ena oseba je sigurno, mama, medtem ko z ostalimi je nekaj drugeg anarobe, dva sta mogoče samo zelo materialistična, eden pa ima tudi neke psihične probleme…

Jaz si pa mislim, zaradi mene, če umrli vse zapusti cerkvi (pa nismo verni), ko bi bilo še najbolje, ker drugače nastanejo cele štale. Ne moreš verjet kako zdraho ena oseba naredi, brez bi se še rešilo, tako pa še podpihuje… Najbolj smo potegnili kratko ostali, ki nam je bilo največ do dedkov in babic, pa grdo se mi zdi, da so toliko ustvarili in pretrpeli v življenju, pa tega nihče ne ceni in ne spoštuje. Pogrebi so mi zato nočna mora, t o še dam čez, potem pa živim izloirano od vseh skupaj s partnerjem in ostalimi, ki se imamo lepo. Isto je bilo pri svakovi žlahti… Od smrti nejgove mame so se skregali, da se ne vidijo več med brati, eden od bratov ne želi videt otrok (malih…), za eenega komaj rojenega pa še imen ne vemo… Pri njih sicer ni šlo za mom, mogoče pa je to bila nejgova mama, ker mislim da ima kar veliko pri tem, da so sprti…