Mateji T.
Pozdravljena,
forum redno spremljam, in vidim, da si še doma (glede na to, kar si pisala včeraj). Kar ne morem verjeti, da si v 37. tednu nosečnosti pridobila le 6 kg. Jaz sem trenutno v 26 tednu in imam že sedaj toliko dodatnih kg. Verjetno ješ bolj malo, ne samo sedaj, verjetno si tudi drugače suhica.
Kako je bilo pri tebi v prvi nosečnosti?
Ali že komaj čakaš, da se rešiš? Jaz prvič kar nisem hotela iti rodit. Se mi je zdelo tako lepo, da sva jaz in moj malček eno in je le moj. Ampak takrat, ko se je vse skupaj začelo, pa sva se nekako poslovila (še doma), tako, da sem šla v porodnišnico tako mirna, da še sedaj tega ne morem verjeti.
Ne vem, če bo tako tudi drugič. Vsekakor si želim, da bi vse minilo tako hitro kot prvič.
Če sem si prav zapomnila, imaš hčerko, staro 7 let (?). Kako pa ona gleda na vse to?
Piši, če bo kaj novega. Sicer pa, bomo takoj vedeli, da te ni, ker redno pišeš.
Srečno in veliko veselja z dojenčkom!
Brigita
Da ti takoj povem da sem v prvi nosečnosti pridobila enako kg kot sedaj.Sem pa že 4 leta pri bolj močnih-odkar sem zamenjala službo,prej sem bila pa res suhica.sedaj 5 dni pred rokom imam 74kg,pred zanositvijo sem jih imela 66-v prvih treh mesecih sem zaradi slabosti shujšala za tri kile se pravi 63kg.
Moram rečt da sem imela v prvi nosečnosti skoz težave z slabokrvnostjo,bakterijami,zatekanjem nog,bolečin v ledvicah…,tudi poro je bil temu primeren sajj sem imela vakuum,tamala se je skoraj zadušila in bila je tri dni na int.negi.Mislim nič kaj lep spomin,je pa zelo pridna punca,hodi v 2 razred/9 in morem rečt da si takega otroka lahko samo želiš.
Zdej me tok strah rodit da včasih kar ne bi šla.Kdaj imaš pa ti rok?Veš včasih ko me kaj špikne se kar razveselim aha mogoče je to to,pol me pa zagrabi panika ,a bom zdržala prvič je trajalo 8 ur.
Oglasi se še kaj ,upam da nisem preveč zoprna samo mi je ful dolgčas in sem skoz na spletu,me pa veseli da me nekdo spremlja.
HVALA IN LP;piši še kaj.
Rok imam 26.02.2004. Takrat bo naš malček star 20 mesecev. V službi me malo ‘šparajo’, zato mi je tudi pogosto dolgčas. Ko pa končno dobim kaj za delati, pa dobim več stvari hkrati, tako, da imam zopet bolj malo časa.
V službi sem do konca leta, potem pa še dopust. Prvo porodniško sem imela podaljšano, zato sem v službi komaj od septembra. Marsikdo pravi, da se ni splačalo iti delat. Pa tako je. Pa kaj, ko nisem taka, da bi se delala bolno, če pa mi nič ni.
Čez vikende pa računalnika niti ne pogledam. Doma pač ni časa za to, ali pa ga je škoda. Kar malo krivo se počutim, da sem s sinkom tako malo. Zato pa upam, da bova nadoknadila v tistih dveh mesecih pred rojstvom naše Eve. Domen (sin) namreč ne hodi v vrtec, ampak sem izkoristila obe babici. TAko, da je tri dni na teden pri eni, dva dni pri drugi. Bolan ni bil še nič. Pa tudi drugače – nekako se mi je zdelo prezgodaj, da bi ga prepustila neznancem. Čeprav ima zelo rad otroke (celo malo starejše), ampak, sedaj sem jaz bolj mirna, da mogoče nima tistega občutka – mama me je pa zapustila, ampak ima ob sebi še vedno ljudi, ki jih pozna.
Velikokrat se dan vleče, da komaj čakam, da grem domov in ga vidim. Tudi danes je tako. Hvala bogu, da je petek!
Toliko lepih, dobrih stvari nam je včasih dano, samo od sebe. Niti ne razmišljamo o tem, da imamo v bistvu srečo. To, da sem lahko zanosila brez težav, prav tako lepa nosečnost, pa zdrav otrok,…. V družini imamo dedno bolezen, hemofilijo. Ker sem prenašalka, sem se toliko bolj v strahu odločala za otroka. In zadela več, kot lahko zadeneš na lotu: prvi fantek zdrav, druga bo pa deklica (ki ne more zboleti, lahko le prenaša). Dosti krat si mislim, da smo pa res rojeni pod srečno zvezdo. Koliko skrbi, težav odpade. Ampak se tega včasih kot da ne zavedamo!!! Niti si ne morem predstavljati, da bi sedaj pričakovala npr. sina, pa še bolnega. Zato pa se sedaj bolj obremenjujemo z manj pomembnimi stvarmi, po nepotrebnem.
Malce sem pofilozofirala, ampak mislim, da veš, kaj hočem povedati.
Se slišiva, če ne prej v ponedeljek (??!!).
Še enkrat, SREČNO!!
Brigita
Ja ravno sem prisla od gin.vse ok-v sredo imam spet pregled.Vceraj sem imela 1 uro lazne popadke,pol se je pa vse umirilo.Vemo da bo fant,za ime pa se nismo prepricani-Darian,tino,andrej-sploh se ne moremo odlocit.
Vse je pristimano samo se bebiko cakamo,ce bom sla kaj prej pa ti sporocim-Me nic ne moti ce me kaj vprasas,se prav vsec mi je da se tako zanimas zame.Res lepo od tebe.
L.p.Mateja
Živjo Mateja. Opazila sem, da boš imela med prvim in drugim otročkom približno tako veliko razliko v letih, kot jaz. Kako tvoj prvi otroček reagira na vse skupaj? Najbrž mi boš lahko več povedala kasneje, do poroda pa tudi jaz držim pesti zate (in seveda še za naprej).
Če boš rodila v LJ, prosi za babico Silvo. Res je zakon.
Mateja, sporoči, če bo danes kaj novega.
Prvič sem rodila točno na rok, upam, da bom tudi sedaj, če ne že prej. Verjetno je to čakanje kar malo hudo. Boljše, če te preseneti, nekaj dni prej.
Tri mesece je še tako dolgo. Ali pa tudi ne. Toliko še imam namreč jaz do srečnega dogodka. Pa bo čas minil tako hitro, da si bom samo enkrat rekla – no tako pa je bilo Mateji takrat, ko si jaz še nisem mogla predstavljati, da bo šlo zares.
Mateja, še enkrat srečno.
Brigita