Prosim, dovolite mi, da na tem mestu nekaj napišem …… Nedolgo nazaj sem se zdravila na psihiatriji zaradi hude poporodne depresije. Razen domačih ni o tem nihče nič vedel, ker to tudi nisem želela. Ljudje imajo grozne predsodke (kar je zelo žalostno). Pač pa je moja najboljša prijateljica še iz otroških let opazila, da se z mano nekaj dogaja. In… zaupala sem ji. Rada bi povedala vsem, kaj mi je takrat dejala! Rekla je “ZDAJ TE IMAM ŠE RAJŠI!” Ne vem, ali bo kdaj res vedela, koliko mi je to takrat pomenilo in koliko mi še vedno pomeni! Kako rada imam tudi jaz njo!
Koliko je še tako dobrih ljudi!?

Mislim, da je veliko dobrih ljudi, vendar se v strahu, da bi jih ostalo človeštvo označilo za neprištevne, ne upajo priznati svojih čustev.

Tudi sama sem se nekoč srečala s psihiatrinjo, ki mi je pomagala iz težav. Tja sem poslala tudi svojo najboljo prijateljico, ki ji nisem več mogla pomagati..njene težave so prerasle moje znanje pa tudi ljubezen do nje ni zadoščala.In obe imava pozitivno izkušnjo kar se tega tiče.
.
To sprejemam kot del življenja, saj smo vsi kdaj negotovi, polni strahov..nenazadnje, ko imaš zobobol, greš k zobozdravniku. Ne vem, zakaj ne bi stopili do strokovne osebe, ki nam lahko pomaga, ko je potrebno pospraviti podstrešje.
Žal, pa veliko ljudi ne razmišlja tako. Bojijo se etiketiranja.
Lep pozdrav – in drži to svojo prijateljico!!

Prijatelji in najbližji te morajo sprejeti takšno kot si, predvsem pa v težkih trenutkih ti stati ob strani. Vesela sem reakcije tvoje prijateljice, ker ji je očitno veliko pomenilo, da si ji svojo težavo zaupala.