Draga Karmen,
pošiljam ti link, ki mi je pritegnil, saj sem bila ravno včeraj spet deležna kritike neke mame v vrtcu, ker mojega 18mesečnika včasih podojim v garderobi. Tebi prepuščam v razsodbo ali je “uporaben” za objavo ali ni.
Dozdeva se mi, da smo dolgodoječe mamice še vedno nekako negativno “označene” ali tudi ti kdaj dobiš tak občutek?

LP
EvaK

Draga Eva,
ob tvojem pisemcu sem se nasmehnila in zamislila. Prav hecno je, kako nas v prvih mesecih po porodu vsi sprašujejo: “a dojiš?”, ko pa je otrok starejši od 6. mesecev pa: “a ŠE dojiš?”. Mame imamo pri tem občutek, da naši okolici prav nikoli ni nič prav. Prvim ni prav tistim, ki so imele težave pri dojenju in nato ni prav tistim, ki dojimo dalj časa, kakor je bila družbena norma v prejšnji generaciji (generaciji naših mam). Zanimivo je da, ko povprašate svoje stare mame, kako dolgo so dojile – manj kot dve leti že prav redko! Svet se vedno znova spreminja in družbene norme tudi. Kar je bilo prav pred dvema destletjema sedaj ne velja več in obratno, hmmmm … kje naj se tukaj človek znajde.

Bistveno, kar vedno znova poudarjam je, da naj idealno dojenje traja tako dolgo dokler OBEMA tako ustreza. Po zdravstvenih priporočilih WHO, APA, UNICEF in LLLI pa naj dojenje traja NAJMANJ dve leti. In podatek, da je svetovno povprečje dojenja štiri leta tudi ni zanemarljiv. OK, sedaj se bo verjetno spet razvila polemika (bolja ali manj argumentirana) katera dolžina dojenja je dobra za NAŠEGA otroka in katera ne. Osebno gledam na to takole: nekateri otroci shodijo pri 9 mesecih, nekateri pa pri 15. Zakaj naj bi se zato otroci morali nehati dojiti pri točno določeni starosti, ali vsi otroci shodijo točno ob letu? Ljudje smo si različni, nekateri rabimo manj, nekateri dalj časa… vsak naj se prilagodi po svoje…

Mene osebno drugačni pogledi na dojenje malčkov že zdavnaj ne prizadanejo več in tudi usekam ne več nazaj kot kača, he, he… seveda z argumenti ZA. K sreči se gibam tako ali tako v krogu prijateljic in znancev, ki so dojenju absolutno naklonjeni. Imam pa sosedo – prijateljico, katera ne bi več dojila (ker ji njena mama hudo teži), pa je njen mož še vedno strašno navdušen 🙂 in jo podpira in brani pred opazkami – starost otročka – 13 mesecev! No, v moji družbi se temu že zdavnaj samo smejimo. Verjamem pa, da je lahko težko, če nimaš take opore v okolici okoli sebe.

O soočanju s kritiko (dolgega) dojenja, sem že pisala na:

Ker smo o dolžini dojenja že velikokrat debatirali (in zanimivo, od vseh žolčnih razpravljalcev mi še vedno ni nihče poslal konkretnih argumentov PROTI dojenju po 1. letu) in ker tukaj nimam namena odpirati nove polemike (konec koncev je forum namenjen podpori in pomoči pri dojenju), je debata o dolžini s tem tukaj zaključena. Ostala mnenja so bila objavljena nekaj tednov nazaj na tem forumi in si jih lahko preberete

Za tiste, ki bi radi prebrali kaj več o dojenu malčka, pa poleg Evinega linka navajam še naslednje:

in še mnogo drugih (če v iskalnike vpišete “breastfeeding toddler” ali “nursing toddler”, “kleinkindstillen”, itd…