Manjka mi samozavesti
Pozdravljeni!
Imam probleme z notranjim strahom ter depresijo. Upam, da mi boste pomagali. Naj napišem kaj več.
Imam problem, ki se ga ne morem znebiti in me vedno bolj razžira. To je moj strah pred vsem. Vsega se bojim – šole, ljudi… Sem skrajno neodločna v vsem. Postavim si cilj, ga uresničujem, ko bi ga morala do konca uresničiti, pa omahnem.
Tako se je zgodilo še nedolgo nazaj, ko bi morala na nek sestanek. Saj sem šla, vendar, ko bi morala stopiti v tisti prostor, sem se enostavno zbala in sem odšla (pa čeprav bi tisto morala opraviti). Povrhu tega pa sem še navsezadnje posredovala laž v izgovor, zakaj me ni bilo; lagala sem staršema, onim na sestanku, sploh pa sebi, saj se tega zavedam, pa vendar… Ne vest ne nemir v srcu zaradi tega mi ne preprečita takšnega koraka.
Isto se mi dogaja pri fantu. Spoznala sva se, zaupava si, zelo mi je všeč, razume me, vendar je problem naslednji: bojim se naprej, bojim se mu predati, nasplošno in kar se tiče spolnih odnosov (pa čeprav si jih oba s fantom zelo želiva, sploh si tega ne znam predstavljati, ker me je strah!!!).
Pa to nista edina primera, tako se mi dogaja vsepovsod – šola, doma, študentsko delo… Cilj si zadanem, potem se ustrašim in vse skupaj zavržem.
Ne vem, kaj je z menoj, ampak nimam nobene prave volje do življenja (do nobene stvari), ob tem pa trpijo tudi starša in fant. Rada bi storila nekaj zase, rada bi bila spet bolj polna v srcu, kajti to se mi zdi že kar skrajno in nekaj moram storiti. Nočem se zaradi takšnih stvari prepirati s staršema in izgubiti fanta…
Če Vam bo kaj pomagalo, Vam povem, da drugače trpim za depresijo, jemljem tablete že več kot eno leto, zelo sem živčna, cela se tresem. In ne vem, kaj naj storim. Poleg tega pa sem zelo pogosto tudi utrujena oz. zaspana. Utrudim se že ob najmanjšem umskem ali fizičnem naporu. Od kod ta pretirana utrujenost, mi sploh ni jasno.
Kako naj zapolnim svojo notranjost? Kako naj začnem sprejemati pomembne odločitve in izpolnjevati cilje? Kako naj premagam ta notranji strah? Kako naj premagam utrujenost? Pri mojih letih bi morala imeti precej energije v sebi, pa je nimam. Kako naj si povečam potrebno energijo za vsakdanje življenje? Kako naj si povečam samozavest?
prvo imej se rada, to je osnovni pogoj. Če boš sebi všeč boš zagotovo tudi drugim. Na samozavesti moraš delati, pojdi v knjižnico beri knjige. Večina nas je šlo čez to, res je da človek z leti postane samozavestnejši. Veš, tudi jaz jo nisem imela, pa sem si dopovedovala, kaj sem jaz drugačna od drugih, kolikim marsikaj spodleti pa življenje teče dalje, zakaj bi jaz obupavala.
Nekoč mi je nekdo dejal, preden stopiš v prostor se močno vzravnaj, pokončno, stisni zadnjico in vstopi…deluje ponosno. Prav tako pomaga močnejša barva šminke, nekje sem prebrala, pa deluje:))).
Glede fanta, ko bo vajina zveza resnično dozorela boš pred njim povsem sproščena, spolni odnosi pa bodo nekaj čisto samoumevnega in lepega, naj te ne bo strah, pusti času čas.
Prav je, da si postaviš cilj in prav je, da ga tudi dosežeš. Vse je v tebi, premagaj strah, poizkusi najprej na majhnih stvareh, boš videla, kako boš ponosna na sebe. Včasih srečam kakšnega popolno zmedenega človeka, še to pozabi, kako se piše, pa kaj, zato še vedno živi. Ljudje okoli tebe se s tem ne obremenjujejo, ne gledajo na tebe kot na prestrašeno ptičko, takšno se vidiš le ti,kot da se smiliš sama sebi. Poberi se. povej si, da si takšna kot vi ljudje tega sveta, zakaj bi bila sramežljiva? In le sama si lahko pomagaš, tableti ti le prikrivajo tisto kar želiš skriti, in enkrat bo nekje prikipelo ven, ti pa to ne dovoli, pripravi sebe do tega, da boš verjela, da si dovolj močna za ta vset.
Poglej se v ogledalo, povej si, da si najlepše bitje in da si srečna da si to ti. In ko boš verjela, da si čudovita, boš tudi samozavestnejša.
Pozdravljena, Tigi.
Depresija je en specifičen problem, je nekako beg pred življenjem, obup, strah, da bi se življenju predali in ga res začutili.
Moj predlog je: fizična obremenitev svojega telesa. Boš videla, da ti bo pomagalo. Najprej se loti sprehodov (najmanj pol ure dnevno). Nato se vsaj na začetku prisili do hitrejše hoje. Potem pa lahko začneš od sebe zahtevati še več.
Samo branje knjig in prepričevanje same sebe, da si super, ti v tem primeru ne bo pomagalo, ker je vzrok globlje. Verjamem, da ti bo v začetku težko, ker te razumem, da se počutiš utrujena, vendar….. si res pripravljena kaj storiti zase?…
Ko boš delala na svojem fizičnem telesu, se bodo hkrati začeli topiti in odpadati tudi tvoji strahovi, postajala boš vedno bolj notranje močna in začela se boš zavedati, česa vse si sposobna.
Želim ti eno tako “delovno” pomlad na sebi!
Pozdravček, Amedea
Zjutraj ko se pogledaš v ogledalo se nasmehni sebi in se pobožaj in reci kaj lepega na glas. Morda zveni trapasto, a pomaga. Na glas s seboj govori prijazno. Pohvali se za vask tudi najmanjši uspeh.
Pazi na misli v svoji glavi. Zahvali se staršem, da te imajo radi. Zahvali se fantu, da je s teboj.
Pojdi na sprehode ali počni kar ti je všeč tako, da se razmigaš. Moja mama pravi, da si preluftaš glavo. Pojdi na kolo, rolerje, sprehod…
Predvsem pa pazi, da si prijazna s seboj in prikliči si v spomin soje uspehe, lepa doživetja, vse kar se lepega spomniš (ljudi, dogodkov,…).
Vse je v glavi!
Pogumna si in močna. ZMOGLA BOŠ!
Draga Tigi!
Glede na vaše otroštvo in mladostništvo, ki ste ga opisali v svojem prvem pismu, me ne čudi, da ste depresivni in da vas je strah vsega. Lahko je bil vaš otroški strah v funkciji obrambnega mehanizma, da ste otrpnili pred vsem, kar se je težkega dogajalo in ste tako lažje čustveno preživeli in manj čutili.
Sicer ima strah kot čustvo tudi funkcijo zaščite, da nas obvaruje pred morebitno nevarnostjo. Svoje strahove ste razvili v težkem otroškem obdobju in vas spremljajo še sedaj. Vaša duševnost sama ni sposobna razločiti, da gre sedaj za drugačne situacije. In ta strah vas tudi blokira pri uresničevanju svojih želja in ciljev. Bojite se biti ponovno ranjeni, prizadeti … Strah je tako močan, da v trenutkih, ki ste jih opisali kot primere, prevlada nad vašim razumom in vas blokira (npr. sestanek, odnos s fantom). Morda se tudi bojite biti srečni, bilo je toliko težkih trenutkov, da preprosto mislite, da ne smete biti srečni. Utrujenost, ki jo opisujete, se lahko pojavlja prav zaradi strahu, saj vam to čustvo dobesedno posrka vso življenjsko energijo in vitalnost ter voljo do življenja.
Poizkusite z rednim sproščanjem (priporočam CD Globinska sprostitev) in rednim gibanjem na svežem zraku. Tudi ukvarjanje z jogo bi vas lahko čustveno razbremenilo in sprostilo. Vse to vam bo koristilo pri odpravljanju škodljivih posledic stresa in depresije.
Sicer pa bo potrebno za razrešitev situacije pogledati globlje vase, v svojo notranjost, kar pišem že v svojem prejšnjem odgovoru. Lahko vam še enkrat priporočim družinsko postavitev in tudi obiskovanje Šole čustvene inteligence.
V kritičnih trenutkih, ko vas strah “ugrablja”, pa skušajte svojo pozornost zbrati v področju čela in si pomagajte z dihanjem: z vsakih izdihom si predstavljajte, da strah zapušča vaše telo, z vsakih vdihom pa vas napolnjuje notranji mir. Poizkusite tudi z jasnim razmišljanjem – pomislite na to, da so sedanje situacije drugačne, kot so bile tiste v otroštvu, ter skušajte sprejeti svoj strah in ga pomiriti (lahko se v mislih “pogovarjate” z njim in mu poveste, da bo vse v redu).
Bodite notranje močni in z ustrezno pomočjo bo šlo!