Zdravo.

Na forumu je bilo v preteklosti že kar nekaj objav na račun te teme, ampak nobenih konkretnih nasvetov s strani ljudi, ki so situacijo dejansko uredili.

Situacija je taka:
S partnerjem sva v zvezi dobri dve leti, a se počutim, da v zvezi nisva sama, temveč da je vseskozi zraven tudi njegova mama.
Ne živiva še skupaj, zato se zaradi služb čez teden skorajda ne vidiva in sva skupaj le čez vikend – pa še to z ogromno problemi. Partnerjeva mama vedno pritiska nanj v smislu, zakaj ne mora biti čez vikend doma, vsak dan na kosilu (kljub temu da vse dni v tednu prav tako kosi doma). Fant, njen sinček jo tako vedno uboga in potem ko se glede tega prepirava midva, obsoja mene – da ga želim ločiti od družine, da mu ne privoščim da se razumejo itd.
Kadarkoli pa pride čez vikend k meni, pa ga mama klicari na telefon, zakaj ga ne bo na kosilu – in se mu vpričo mene (!) po telefonu joka, da je žalostna itd. Partnerjeva reakcija meni “lej kaj si naredila!”.

Skratka, poskusila sem že z mirnim pogovorom z njim, iskanjem rešitev, sedaj pa se že mesece na dnevni bazi kregava le še o tem.

Stara sem 20 – redno zaposlena, on 22 – opravljo prakso preko študentskega in rada bi šla v roku par mesecev na svoje – no, vsaj jaz. Planiram sama, saj on pravi da je najbolje če živiva kar pri njegovih, medtem ko mi je pred dnevi rekel “mami je itak rekla, da me ne bo pustila iti”, vprašam kaj je bil njegov odgovor in ta je bil “okej, prov”.

Vem, da sem nametala nekaj situacij, ampak, bi mi lahko kdo, ki se je že znašel v podobni in jo prebrodil, svetoval, kaj naj.

Hvala!

To pomeni, da tale dečko še ni čisto dorasel, ne upa se spustiti mamine kikle in ne bo šel od doma. Zato pa je najbolje da naj ostane sam z mamo. Sama si pa najdi drugega fanta, ki si bo vzel čas zate.

Pozdravljena!

Glede na izkušnje v naši žlahti, tole ne bo šlo. Bilo je tako. Žlahtnik je imel tako ženo. Pri ženini hiši so bili trije. Ko je bila njegova žena, tedaj še njegovo dekle, pri njemu, so jo starši stalno klicali. Ko sta bila na dopustu, so se vsak dan klicali. Potem sta se poročila, ker je ona zanosila.

Najela sta stanovanje in živela »svoje življenje«. Potem je ugotovil, da se tudi po 4 ure na dan pogovarja po mobitelu s svojo mamo, očetom ali brati. Motilo ga je to, ker je to počela tudi, ko je dojila otroka.

Bila sta skupaj malo manj kot leto dni in potem je počilo. Ločila sta se in ona je šla domov z otrokom. Kmalu zatem se je ločil tudi njen brat in prišel domov. Tako so sedaj vsi trije otroci pri svojih starših in to traja že desetletje. Totalno mimo.

Pojdita na svoje za šest mesecev. Boš takoj videla, če bosta fant in mama zdržala brez klicev mesec dni. Če ne bosta, samo pojdi.

Ti bom povedal primer od sodelavca, ki nas lahko veliko nauči. Otroka sta si želela psa. Sodelavec jima je razložil, da je pes skrb in odpovedovanje. Nista verjela. Potem je šel sodelavec v trgovino in kupil povodec. Otrokoma je povedal, da bo vsak od njiju en dan zjutraj vstal ob peti uri, vzel povodec in šel na sprehod za pol ure s povodcem. Ko bo prišel domov bo počistil prostor in pripravil posode, ki bodo namenjene za psa in nato odšel v šolo. Otroka sta bili navdušeni, ampak samo prvih 14 dni. Njaprej sta vstajala skupaj in skupaj hodila na sprehode. Potem sta zjutraj drug drugega porivala na sprehod. Po mesecu dni sta rekla, da ne rabita psa.

Probaj s fantom iti na samo in sama boš takoj videla, kaj je za narediti.

Tvoj tip ima mamo, ki je verjetno narciska in ne zmore brez sina.
Do zaključka v kakšni situacij je in da se mora izvleči iz nje, mora priti sam. Če boš v to posegala ti, te bo vedno krivil…
Jaz bi na tvojem mestu razmišljal o tem, da grem po lastni poti naprej, take nezdrave odnose pa pustim za seboj.

Zdravo, očitno je, da fant pred tebe postavlja svojo mamo, kar pa pomeni, da neka zdrava, avtonomna zveza med partnerjema ne more uspeti, saj le-ta zahteva, da te fant postavi prvo mesto, pred starše. Po mojem mnenju se njegova mama še ni sprijaznila, da je odrasel in da odrasli otroci gredo od doma in si uredijo svoje življenje.
Kar bi ti jaz svetovala, je, da dobro premisliš glede tega razmerja. Ker če se odločiš za skupno življenje pri njegovih, potem vedi, da se bo njegova mama vtikala na vsakem koraku. Če v to vključiš npr. še otroke, se bo spravljala nate in ti govorila, kako vzgajati. Ker ni tvoja naloga, da boš uredila odnose z njegovo mamo. To je naloga tvojega fanta, z dejanji in vztrajno. To mora on hoteti, kar se mi pa, glede na to, da si napisala, da te krivi, ne zdi.
To, da mu poveš, da bi vikend preživela samo z njim, je tvoja želja. In poskušaj ne ignorirati, kar si želiš in se ne sprijazniti z nečim manj.
Kot sem prebrala, si stara 20 let, mlada in imaš še veliko možnosti, da si najdeš partnerja, ki ustreza tvojim željam in standardom.
Želim ti vso srečo.

Stara si 20 let, ni prav veliko možnosti, da bi se zveza obdržala, pa tudi zate bolje, če se ne.
Ne, mamin sinko za vsaj na pol samostojno žensko ni ravno dobra novica. Poznam tri brate, ki si zaradi posesivnih staršev, predvsem mame, niso nikoli poročili in še kot odrasli, zreli moški živijo skupaj v rojstni hiši, čeprav staršev že nekaj let ni več. Nikoli nihče od njih niti dekleta ni imel (no, ali pa fanta, ne vem, kakšne spolne preference imajo, vprašanje, če vedo oni). To je mogoče skrajen primer tega, ampak za ponazoritev problema pa kar dober. Teci, kar te nesejo noge. Boja z mamo nikoli ne boš dobila in celo življenje se boš z njo ubadala več kot s fantom.

Situacije se dejansko ne da urediti. Uredi jo lahko samo “moški”, vendar je mamin sinko in najbrž niti nima pojma, da to je, v večini primerov so ti sinovi tudi sami težki narcisi. Skratka, misija nemogoče. Kako vem? Imela sem takšnega. Ne bi dolgovezila, kako in kaj, te zgodbe so si vse precej podobne, nobena (vsaj ne da bi jaz vedela) pa se še ni srečno končala. Gre za večni boj, ne moreš zmagati. Pika. Te mame ti izpijejo vso energijo, zbujajo slabo vest, krivijo druge (predvsem snahe), ne poznajo sramu, so zelo iznajdljive in prebrisane, vse obrnejo tako, da izpadeš kriva in predvsem mislijo VEDNO samo nase. Zares je težko in boleče, jaz se tega ne grem nikoli več, občutek imam, da sem izgubila 6 let življenja. In ti resnično ne priporočam, škoda vsakega živca. Odločitev je seveda tvoja. Ampak moram ti povedati, da takšen mamin sinko čez nekaj časa ni prav nič privlačen, slej ko prej te mine do njega…

Narcis in mamin sinčen niamata ravno kakšen povezave. Narcis namreč ne bi prenašal odvisnosti od matere.. ker bi potem bil to Narcistično Ojdipovki kompleks.

Na humoren način to slovensko posebnost obdela igrani “dokumentarec”: Mama je ena sama[/url], Miha Čelar, 2014

Tudi pokojna dr. Janez Rugelj in dr. Marijan Košiček sta že dosti črnila prelila na temo maminih sinčkov, beri: RAZVAJENČKOV.
Ni jima pa uspelo tako kot je dr. Alojz Ihanu najti vzrok za to slovensko tradicijo. Takole gre:

In namen vseh zavojevalcev, ki podrejajo tuje narode, je natančno v tem, da s čimbolj drastičnim nasiljem – posilstvi, klanjem moških in otrok – najprej v temelju prestrašijo ženske; zato osvajalski narodi tako zelo varujejo svoje ženske in se tako brezobzirno kruti do tistih, ki jih zavojujejo po bitkah.
Vsi osvajalci, od Vikingov na severu do Turkov na jugu, od Perzijcev v antičnih časih do komunističnih revolucionarjev, vsi so za utrditev svoje moči začeli takoj množično pobijati moške in posiljevati ženske. Zato ker se strah po tistem blaznem divjanju in nasilju tako globoko vgradi v ženska dejanja, da jih ženske po tistem iz generacije v generacijo ponavljajo, čeprav so njihov namen že zdavnaj pozabile. Ampak dejanja imajo učinek, ker so dejanja, če se zavedamo namena ali ne. Obris strahu ustvari strah. Ki se – čeprav ga ženska ne čuti v prsih – kot večni kalup zajeda v vsak njen korak. Ki se zaradi izrisanega strahu oblikujejo v nepremagljivo slo in hotenje, da ob sebi stalno potrebuje moškega tolažnika, ki bi ji z nenehno bližino miril strah in tesnobo in ji dajal videz, da je varna.
Namesto moškega, ki bi zaradi nje hodil na dolge lovske pohode in bil njen oskrbnik in zmagovalec, želijo dejanja smrtno prestrašenih žensk ob sebi tolažnika, ki mora zaradi nenehnega tolaženja njihovih strahov pozabiti pohode in zmage. Ampak svet ni raj, kjer bi sladki sadeži samo po sebi padali z vsakega drevesa, svet je darwinistično klanje. In moški, ki pohlevno čepi ob ženski, da bi ji miril strahove, ne more postati močan v igrah z drugimi moškimi in v bojnih pohodih skupaj z njimi, ampak se mora zadovoljiti z vlogo hlapca in pobirati drobtinice svojih gospodarjev. Točno tistih, ko so nekoč posilili njegove ženske in pobili njegove očete in ustvarili strah. In zato lahko zaojevalci prek smrtno prestrašenih žensk učinkovito paralizirajo njhiove moške, da ne morejo postati trgovci, kajti zavojevalci rabijo služabnike in hlapce in strežnike in hlevarje in solatarje. Zato zavojevalci z nerazumnim nasiljem enkrat za vselej naredijo prestrašene, histerizirane ženske, da le-te iz roda v rod zahtevajo svoje moške nenehno tik ob sebi, jih vzgajajo kot copataste, nesamostojne sinove in so tudi svojim otrokom pripravljene usodno spremeniti gravitacijo, v nekaj kar ne velja nikjer v zunanjem svetu, in bodo taki pohabljeni in zmedeni otroci vedno ostali begunci v iskanju nelogičnega, neobstoječega zaklonišča pred normalno gravitacijo zemeljskega sveta.
Seveda v svetu zavojevalcev berz organiziranega povezovanja moških v skupinske podvige, akcije in ekspedicije ni moči in uspeha. Zato zavojevalci z ustrahovanjem tujih žensk z enim zamahom zagotovijo reprodukcijo hlapčevanja, za katerega ni potrebno naslednjih sto let migniti s prstom, ker vse za njih že opravi ženski strah. Ko hlapčevske ženske s histeričnim napadanjem svojih moških – hlapcev, ustvarjajo nov rod hlapcev – otrok. In vse to s preprostim in navidez neškodljivim pretiravanjem v ljubezni, ki otroke, nelogično proti vsem zakonom tega sveta, postavi v nezasluženi center, na oltar in tabernakelj družinskega kroga. Kar nič krive otroške duše navadi drugačnih gravitacijskih zakonov, kot se sicer dogajajo na vseh drugih predelih planeta, kjer ženske najprej z zdravo, naravno sebičnostjo ljubijo svoje moške in svoje otroke učijo občudovati tiste, ki jim na logičen in razumljiv način prinašajo preživetje in plen in toploto in varnost v njihovem domu. Če pa postane središče vladarstva nemočna, trikilska štruca mesa, pa je to zanikanje vsake naravne logike življenja in preživetja in zanikanje temeljnega občudovanja in priznanja do vsakogar, ki mu uspe v mrzlem in muhastem svetu preživeti in najti hrano in zavetje pred vetrom in ustvariti toploto iz ognja; če ves ta čudež preživetja lahko preglasi histerično kirčanje in cepetanje z nogami, začne logika odpovedovati in se vsi naravni refleksi zrušijo. Dokler tipu ne dokurči!
Kar je edina naravna oblika odziva. In tudi, če mu ne dokurči in nasede histeričnemu strahu in gravitacijski imploziji, pa ga njegova ženska kljub njegovi samomorilski ubogljivosti, čuti vse manj kot svojega moškega, ker bi ga pač rada videla v drugačni podobi – takega, kot ga je začela imeti rada, vendar tak način nima več mesta in vloge v njeni gravitacijski spremembi. Ljubezen do moškega ali brezumni pohlep po varnosti, ki ji ga izrisuje od lastne matere naučen korak v slepo smer? Če se odloči za pohlep ali moškemu medtem dokurči, začne ženska v njem čutiti odsotnega moškega, pa čeprav je copatar ves čas doma in pomiva posodo in pospravlja stanovanje. A ona čuti, da ni več tisti, ki ga je nekoč imela rada. In zato postane sumničava in prestrašena in vznemirjena in nezadovoljna, ker ji vsako odstopanje od familiarnega ideala pomeni grožnjo za obstoj. Zato se v paniki začne boriti za vsesplošno kontrolo, iz pohlepa, da bi vse ostalo natančno tako, kot je bilo, in je za svoj cilj pripravljena svojega moškega narediti tudi povsem šibkega, ga izigravati, manipulirati, razvrednotiti, ga oropati vsake moči in energije, vse in vse in do konca, da bi si pregnala svoj strah z njegovo bližino, ki pa je tudi vedno bolj brez haska, ker..
Gre za testosteron, preprost hormon, ki ne le da nabrekne jajca in batino, ampak daje tudi energijo in moč in ga zato hlastajoče vohajo vsi samci, od psov do ljudi, in se po njem natančno razvrstijo od najvišjega do najnižjega po moči in položaju. In glede na svoj prepoznan položaj v hierarhiji moči, ga potem testisi vsakemu samcu tudi natančno odmerjajo v kri. Zato se samci med seboj borijo in grizejo in prerivajo, ker so od njihovega uspeha v rivalstvu hudičevo odvisna njhova jajca. Od katerih je potem hudičevo odvisna tudi njihova ženska, saj so v postelji samčeva jajca pravzaprav tudi njena jajca, in če ni iz njih muzike za samca, muzike sploh ni.
Ženska in moški imata pravzaprav skupna jajca in skupno batino, in če se začne ženska boriti, da svojemu moškemu skrči jajca in zmanjša batino, tudi sama sebi skrči jajca in iz batine naredi burek in želatino. Ampak, če ji strah zamegli razum, stori vse, da niti za pet minut ne bi ostala sama brez moškega na dosegu roke; pa tudi če mora za to samouničevalno lastnemu moškemu stiskati jajca in zbijati testosteron; in postane alergična na moško podjetnost, in igrivo vehemenco in ji gre na živce moška nagnjenost k fantaziranju in velikim načrtom, in ji smrdi špricanje testestorona.

Pri bojevniških narodih mlade ženske norijo na nogometnih tekmah in drugih stadionih in vohajo testosteron kot svojo najljubšo dišavo in fantje na igriščih ga špricaj iz testistov in vseh žlez – zaradi tradicije in zgodovine, ko se je pokazala usoda samostojnih, svobodniih narodov še kako odvisna od bojevniške sposobnosti moških skupin. Od njih je bila odvisna svoboda ali suženjstvo, obilje ali lakota, cvetoča polja ali porušene in požgane vasi. Od prave novice, ki so jo prinesli popotniki, do pravega refleksa trgovcev, od občutka za nevarnost, ki so ga zaznali vojaki, do skupinskega manevra in akcije, ki so jo organizirali voditelji. Zmagovalci zmagujejo na velikih tekmah in zmaga pomeni preživetje za vse, in na drugi strani smrt ali bedno suženjstvo za vse.
Zato naravne, bojevniške ženske brez zadržkov ljubijo testosteron, ljubijo svoje moške zaradi njihovih ciljev, ambicij, dosežkov, akcij, ki jim povečajo dolge dneve in noči, ljubijo njihove odisejade v neznano, ljubijo pohode, ki se končajo z zmago, in ne prenesejo misli na moške, ki bi kot otročaji nenehno ždeli ob njih in hlipali skupaj z njimi ob vsakem menstrualnem krču. Naravne ženske rabijo svoje moške kot zmagovalce, polne moči in navdiha, rabijo jih kot ljubimce in kot očete, o katerih lahko ponosno pripovedujejo svojim otrokom tudi takrat, ko se očetje tedne in mesece na svojh poteh in pohodih. Kajti ženske, ki imajo rade svojega moškega, ga naredijo otrokom živega in prisotnega tudi, če ga ti otroci vidijo samo enkrat na leto, in otroci kljub temu vse bistveno, kar potrebujejo za življenje, dobijo od očeta in hodijo z njegovim duhom in podobo vsak večer varno spat. In obratno, prestrašena posesivka bo otrokom vedno razkričala nezanesljivost in odsotnost in šibkost njihovega očeta, čeprav bo ves čas pri njej, ker nihče ne bi mogel biti tako zelo ob njej, da bi pomiril njene strahove, ki se jim je v svojem pohlepu po varnosti prepustila. In tudi njeni otroci bodo vsak večer hodili spat trdi od strahu, ker jih nihče ne more varovati, pa čeprav njihov oče spi samo tanek zid stran od njih.
Ampak moč ali nemoč očeta otrokom naredi njhova mama, in zato se takim otrokom lahko vsak hip zgodi katastrofa, ker nimajo pravega očeta, čeprav diha samo en meter stran, in še najbolj mirni so lahko tisti z mrtvimi očmi, ki spijo v nebesih in gledajo svoje male glavice pod odejo, o mrtvih le najlepše, in tistim je vsaj dovoljeno spoštovanej ali celo herojstvo, ko jim zgnijejo jajca, postanejo idealni vzgojni pripomočki.
Zato na stadionih hlapčevskih narodov ni navdušenih, navijaških žensk, ker so punce že od svojih svetniških, resnobno emancipiranih mamic naučene, da so moške združbe samo škodljiva in otročja razvada, ki jo je treba pri moških čimprej zatreti in jih zapreti za kmečki, bogaboječi plot. Kjer je treba za ljubi kruhek pridno, tiho in zaplotniško služiti raznim gospodarjem. In bog ne daj, da bi izza plota kakorkoli špricnil kak testosteron, prestrašene ženske ob testosteronu takoj zaboli glava, ker začutijo strah zaradi nemoči, da bi kontrolirale moškega z batino in nabreklimi jajci, ker dvomijo, da bi se moškemu z jajci hotelo ostati ob njih, resnobnih, žalobnih svetnicah, ukazati pa bi mu tudi ne mogle, ker nabreklih jajc ni mogoče tako enostavno obvladovati, sploh če so usta suha in brez kakršnekoli navdušujoče sline.

Alojz Ihan, Hvalnica rejšnemu telesu (2012), str. 82-87

Kaksno resitev pa sploh isces? Mislim, a nimas resitve na dlani? Kaj pocnes z taksnim 🤔?

Vsem skupaj hvala za odgovore. Je pa partnerja težko kar pustiti, sploh če imaš še upanje na srečen konec, zato me zanima še zgodba koga, ki je bil v podobni situaciji, in ki pa je z istim partnerjem na koncu le bil srečen in se je situacija obrnila.

Kot si rekla mamin sinko ki se še vedno doji pri mamici.
Steraj ga

Eh, ja, pametovalsko posploševanje. Ženske imamo svoj testosteron, kar Ihan itak ve.

Avtorica, odidi. Škoda tvojega časa.

Kot so ti zgoraj že opisali, do spremembe ne bo šlo če ta ni v partnerjevem interesu. Na to pa bo zgleda moral priti sam, za kar pa je <1% verjetnost, žal… Mame teh “sinčkov” sinovom vedno dokazujejo da je njihovo obnašanje normalno, in na tak način normalizirajo situacijo ki je vse prej kot normalna – saj v srečnih partnerskih odnosih ni! Zato bo mama v primeru da bo to vajino prerekanje prišlo do nje, krivila tebe, kot da ju ti ločuješ. Verjemi. Tudi sama poznam primer iz “prakse”, ko je prišlo ravno do tega. Kje je ta “fant” sedaj? 10 let kasneje še vedno živi pri svojih starših (pri 30ih letih) in v teh letih se ni spremenilo popolnoma nič. Dela, je urejenega in lepega videza, pa vendar je ostal samski. Ne deluje pretirano srečen, njegova mama pa kar sije, ko “upravlja” z njim – pa da ne boš mislila, te mame ne upravljajo na viden način, ampak izredno prefinjeno, da izpadejo v sinovih očeh zlate in da je vse cool. Pa ni…
Na tvojem mestu bi fanta posedla, ga ne napadala (kljub temu da ti verjetno že prekipeva od vsega), ampak mu razložila kako se počutiš ob tem obnašanju. Na koncu pa naj se odloči, “ali ti ali mama” – druga izmed njiju na piedestalu odraslega moškega nima kaj početi.
Tako boš videla če je vredno.
Želim ti srečno, javi kako ti gre!

Uporniška leta, ko se otroci odtrgajo od staršev, so srednješolska leta.
In zdravi starši v teh letih, kot je njegova mama, so veseli, da so otroke pripeljali do odraslosti (in kruha), da so se rešili skrbi zanje in da lahko spet svobodno zadihajo. Patološki starši pa se tudi po 20. letu bolestno oklepajo svojih otrok in če so ti dojemljivi za te manipulacije, je to začaran krog. Ti nimaš problema le s fantom, ampak tudi z njegovo mamo. It takes two to tango. Če bi fant imel zdravo najstniško željo po tem, da se reši vpliva staršev, bi to že storil kljub maminim poskusom privatizacije.
Verjetno sem njenih let … ma na kraj pameti mi ne pade, da bi za vikend travmirala otrokom, naj pridejo na kosilo! Se tudi zgodi, da bi prišli na obisk, pa jaz nimam časa.