Spoštovana, imam fanta, starega 29 let, skupaj sva 5 let. Oba imava visoko izobrazbo, jaz imam službo za nedoločen čas, on je malo dlje študiral, zaposlen je za določen čas, v službi, s katero ni zadovoljen in jo želi menjati, vendar nekako ni nobene priložnosti. Seveda je v meni že nekaj časa želja, da bi živela skupaj, zdaj sva še oba pri starših.

Tu se pa pojavi problem. Njegova mama je zelo posesivna in si želi, da ostaneva pri njih v hiši in si urediva spodnje nadstropje. Jaz seveda tega nočem, ker vem, da bi bila potem vedno druga, nikoli dovolj dobra za taščo itd. (čeprav me ima zelo rada, naju oba obravnava kot otroka)…. On pa pravi, da je s finančnega vidika to najbolj ugodno in imava velik problem, kam iti. Razmišljala sva o nakupu stanovanja, vendar ker bi morali njegovi prispevati nekaj denarja (ki jim ga ne manjka), jih seveda morava vprašati za mnenje. In tako se je zgodilo, da nobeno stanovanje ni bilo dobro – predrago, prestaro, preslabo urejeno itd…. Seveda – če si pa, čeprav govorijo drugače, želijo, da on ostane doma. Ima še sestro, vendar je ona jasno in glasno povedala, da ne bo ostala v hiši. Moj pa je tiho in ne ve, kaj bi. Ali bi ustregel staršem ali poslušal mene. Njegova mama je… uf… gospa, zelo pridna, nonstop dela, ima zahtevno službo, potem pa naredi še doma čisto VSE. Niti približno je jaz ne bi mogla dohajati, če bi bila v hiši in nikoli ne bi dovolj dobro kuhala za sinčka, ne bi dobro zlikala in tako naprej ….

Sprašujem vas, kako takšne odnose znormalizirati, da se bo on zavedel, da si mora ustvariti svojo družino, stran od mame? Kako njej na lep način razložiti, da ni več samo njen?

Hvala za odgovor.

Odnos staršev do otroka je bistvenega pomena kajti ves nadalnji čustveni, miselni in medosebni svet doživljanja in mišljenja bo v veliki meri odvisen prav od primarnega odnosa med otrokom in materjo. Vaša bodoča tašča vam vliva strah, nesposobnost in obup ker s svojo skrbnostjo v vajin odnos vnaša razcepljenost. Vsaki mami je težko sprejeti nekoga, ki odpelje njenega ljubljenega otroka saj se ob poroki simbolično prekine dolgo trajajoča vez iz otroštva in prične ustvarjati nova odrasala in samostojna. To pa vsekakor povzroča napetost, stisko in strah pred novim in žalost za starim in izgubljenim. Sedaj mama doživlja, da od nje odhaja njen najpomembnejši del brez katerega ne bo zmogla preživeti. V otroka se posledično naseli bolečina, ki jo vaš partner pokaže z molkom, saj se čuti krivega, da izdaja zdaj vas zdaj svojo mamo.
Tašča bo znala vedno znova tarnati, kje je njen sin, zakaj je ne obišče, zakaj si ne ustvarita doma v njeni hiši. Zlasti bo težko sprejela, da ima njen sin s svojo partnerko svoje cilje, svoj način vzgoje otrok ter predvsem svoje življenje. Vi se sicer lahko trudite izgraditi pristen prijateljski odnos z vašo taščo in pri tem reševati svojega partnerja a vse brez uspeha kajti gre za bolečo in nevarno igro v kateri se druga drugo bojita kar vama jemlje življensko energijo, sin pa se bo vse bolj zapiral vase. Vse spore in nesoglasja med vama in bodočo taščo mora vedno urejati vaš partner , kajti gre za odnos za katerega je izključno odgovoren sin.
In kakšen je recept? Odkrito se bosta morala pogovoriti o vajinem odnosu, kaj pričakujeta, kaj si želita, česa vaju je strah, kaj vama pomeni samostojnost, kakšen je bil vaš oče in kakšna je bila vloga njegovega očeta v družini. Ohranita v sebi zavest, da imata drug drugega, da drug drugemu želita pripadati, biti drug ob drugem slišana, drug od drugega ljubljena in razumljena. To je tisto, kar je vedno mogoče doseči a le če se odločita, da si bosta prizadevala ustvarjati občutje pripadnosti. Priporočila bi vama tudi obisk predzakonske skupine pri Frančiškanih na tromostovju.

Lep pozdrav in vse dobro!

Romana Žitko spec. ZDT

Zakonski in družinski inštitut Novo mesto
Kapitejska ulica 2
8000 Novo mesto

[email protected]

Zdravo,

naj povem praktično izkušnjo. Sama sem z možem imela zelo podobno. Danes, ko sva že globoko (10 let) v najinem razmerju mi ni jasno, kako to, da sem zbrala toliko odločnosti, da sem enostavno povedala, da ni nobene šanse, da se selim k njim, pa če mi naredi grad na vrtu. Ker se moj ni hotel izjasniti, sem mu povedala, da sem že prestara za življenje pri starših in da si bom našla stanovanje. Rekel je, da naj vseeno iščem večje stanovanje. Iskala sem čisto sama in ko sem našla, se je strinjal z nakupom (pri naju je bilo drugače, ker je bil denar najin, iz kreditov in nekaj malega od mojih). Potem pa se ni in ni hotel preseliti skoraj eno leto. Nekega dne sem se pač sama preselila in moram povedati, da kljub temu, da je imel stvari še nekaj mesecev doma, nisem niti eno noč prespala sama v stanovanju.

Mislim, da je najbolj pametno, da si v okviru zmožnosti sama omisliš malo stanovanje in se preseliš. Potem boš pa videla, če se bo selil zraven.

To lahko uniči vajino vezo.
Povem iz izkušenj-meni je zakon—ni šel z nami(jaz in dva otroka)!!!!!
Kaj bo pa mami rekla!!!!!!!!!!!!!!!Ko je bila pokojna po nekaj letih se je želel približati.Žal,žal.Zaradi mojih bolečin sem hladna do njega.Sedaj sva ločena.
tebi srčno

Zdravo!

Čaka Te zelo težka naloga in bojim se, da ji ne boš kos. Mamini sinčki ostanejo to za vedno, Ti pa boš na koncu najverjetneje ostala praznih rok.
Imam tovrstne izkušnje.

Pa srečno!

Zivjo, imam zelo podoben problem… Stvar je tezka…tudi zanj. Ne vem kako matere lahko tako onesposobijo svoje lastne otroke. Jaz sem se odlocila, da si bom poskusala samostojno omogociti zivljenje odrasle zenske – ce bo hotel zraven prav, ce ne tudi. Se pravi – kupila si bom manjse stanovanje (pac v okviru svojih financnih zmoznosti). Z njegovimi starsi sem se odlocila imeti bolj platonski odnos – vse najboljše za rojstni dan, veliko srece, zdravja za bozic – drugace pa cim manj stikov. Tudi pri meni sta otroka dva. Vendar mati to posesivno ljubezen zgleda, da vedno veze bolj na enega izbranca. Veliko srece in trdne volje in upanja…

Svetujem ti na se sama sočiš z svojim ljubosumljem. Bolj natančno če povem da ni problem v “tašči”ampak v tvoji podobi same sebe. Če si otkrita do sebe boš vidla to kar vidim jaz; egocentrično,samoljubo ,praznoglavo barbiko. Če z fantom imate skupne cilje pojdite svojo pot ,čepa ne pusti tašču naj živi v miru.Otroci velikokrat naredimo nepravdo svojim staršem ,se ne zavedamo da tudi to kaj popljuvamo je potrebno pojesti.

jaz se popolnoma strinjam z maretato. bi naredila isto. če si stanovanja ne moreš kupiti ga pa vzami v najem in se preseli. ča ne bo hotel s tabo, pol pač nista za skupaj. bolje to, kot da te bo tašča žrla celo življenje, ker valjda ne boš nikoli dovolj dobra – sej to je skoraj povsod tako, pa ni za obupat! uglavnem najdi si stanovanje!

Obvezno na svoje, tekma s taščo je izgubljena vnaprej. tako dobra kot ona seveda ne boš nikoli. Pa tudi zakaj bi bila, saj imaš samo eno razmeroma kratko življnenje, ne ga zapravit za prepire in tekmovanje s taščo. Sinko pa nej se le odloči, ali mamica ali ti.