Pozdravček!

Rada bi vas vprašala,kako naj se rešim tega občutka utesnjenosti zaradi mamine pripovedi,da je par dni nazaj na zelo dramatičen način skoraj umrla oziroma se za las izognila neizogibnemu.Zdaj imam ta moreč prizor nonstop pred očmi,kljub temu da ni po domače rečeno ničesar za prijet,samo v glavi pa noče ven,jaz pa nenhno jočem in se zahvaljujem vsem po vrsti za njeno takratno prisebnost.Čeprav najin odnos ni posebej ljubeč ali drugače rečeno kar precej ohlajen,me je to močno pretreslo,pa tudi to me boli ker ji ne morem z besedami povedati da mi je hudo,pa tudi solz ni videla,mene pa trga.Nihče ne živi večno,vem,vendar mislim,da me bo izguba preveč potrla,ko bo nastopil čas.a se to lahko kako ublaži in kako se naj rešim prizora izpred oči
hvala za odgovor

Spoštovana Nona,

vaše razmišljanje je izrazito depresivno, vendar ga lahko zmanjšate, če boste z materjo vzpostavili pristnejši stik, ali pa vsaj bolj pogosta srečanja, ki lahko do tega privedejo že sama po sebi. Ker povprečna starost še vedno narašča, boste z materjo, če se bosta le bolje razumeli, lahko še dolgo lahko vzdrževali solidne medsebojne odnose, če pa se bo vaše oseno počutje slabšalo kljub vspostavljeni dobri komunikaciji, se boste morali oglasiti pri strokovnjaku osebno.