spoštovane,

5. septembra je sin padel na ploščicah v hiši, v kateri še ne živimo. Ploščice so bile zaradi del okrog hiše prašne, hkrati (tega tisti dan nismo še vidli) industrijsko povoskane. Takoj ko je padel, sem ga vzela v naročje, ga hotela potolažit, poklicala sem partnerja, ki je bil izven hiše in takoj smo se odločili, da gremo v nmp zdravstvenega doma (cca. minut z avtom).

Tam ga je dežurni zdravnik pogledal, ga na splošno ocenil da je uredu, slekli smo mu hlače, meni se mi je zdel gornji del desne noge otečen in sem to rekla zdravniku. Zdravnik mu je obe nogi izmeril in rekel da so simetrične in da otekline ni. Vprašala sem ga (po domače ker je bil nekje mojih let), če se mu ne zdi, da bi bilo kaj hujšega – zlom, in da če je sigurn…Pa mi je odvrnil da je sigurno samo umret… vprašala sem ga, če bi bil njegov sin če bi ga peljal v Šempeter na slikanje, rekel je da ne, sicer pa sem prosila za napotnico, bolj za vsak slučaj.
Ko smo se na vratih poslovili sem vprašala še medicinskega tehnika kaj se mu zdi, pa je rekel, da bi drugače jokal, če bi imel zlomljeno.

Odšli smo domov, brez imobilizacije, otroka peljali v navadnem otroškem sedežu. Po navodilih zdravnika smo vse skupaj obravnavali kot udarec (da gre za udarec je napisal tudi v dokumentacijo – obvestilo osebnemu zdravniku, napotnico). Ker sem kot mama panična in ker sin ni hotel stopiti na nogico in se je nekoliko umiril le v naročju smo se v roku pol ure odločili, da gremo na slikanje – rentgen.

Tu pa je bila zgodba popolnoma drugače, saj je dežurni travmatolog takoj omenil sum na zlom stegnenice (s partnerjem sva se skoraj sesedla), šli takoj na rentgen in ja, sin ima spinalni zlom stegnenice. Takoj je bil sprejet na oddelek, zdravljenje levkoplast ekstenzija, tako zdravljenje je prejemal tri dni, ker ni šlo je bil v torek 8. septembra operiran, vstavili so mu eno titanijevo žico, ki jo bo potrebno operativno tudi odstraniti.

Menim, da je bil sin površno obravnavan, iz NMP ne bi smel brez imobilizacije, saj po strokovnem mnenju (pridobila strokovno mnenje enega izmed predstojnikov travmatologije in ortopedije), da je vsaka ne imobilizacija lahko škodljiva in da lahko povzroči poškodbe živca in žil ter posledično notranje krvavitve.

Vse skupaj pa se mi zdi tako površno, da je bil 19 mesečnik tako obravnavan. Zdravnik, bi moral upoštevati, da otrok še ne govori, da smo prihiteli 5 minut po padcu bi moral predvidevati oteklino, da je odšel brez imobilizacija pa za bruhat.

Iz strani ZD je bil opravljen strokovni nadzor, kjer piše da je opravil vse strokovno…Tudi da je pretipal kosti v poteku in ni ugotovil razlik. Nesposoben in malomaren.

Vložila bom odškodniski zahtevek, zanima pa me, kdo je odgovoren, ustanova (ZD) ali zdravnik osebno?
Zanima me v kolikem času primer zastari?

Smo že odgovorili 🙂