Pred enajstimi leti, ko sem bila še skoraj otrok mi je umrl tri leta star bratranec, na katerega sem bila zelo navezana. Z njim sem preživela skoraj vsako popoldne, vsako prosto minuto……….
Zgodilo se je iznenada……… Bila je noč…..Še danes ne morem verjeti da sem se zbudila le par minut prej preden je njegovo življene ugasnilo, zdelo se mi je da me je zbudil ropot, sedela sem na postelji in nisem bila prepričana ali sem res kaj slišala ali ne…Čez nekaj minut je začel zvoniti telefon ura je bila 3:15 vedela sem, da je nekaj narobe, nato je prišla v mojo sobo mami in mi dejala, da naj grem ležat v sobo k bratu, da morata z očijam nekam iti in da bo zjutraj prišla po naju. Vprašala sem jo kaj je narobe in hkrati sem upala da mi ne bo odgovorila, slutila sem da je nekaj zelo hudega…..
Preostanek noči nisem zatisnila očesa, čakala sem jutro…. In prišla je mami bila je objokana, dejala mi je, da je umrl, nisem ji verjela, nisem hotela verjeti, jokala sem, vpila, preklinjala boga in še vedno upala da to ni res.
Ko so pripeljali krsto, sem še vedno upala, da ni res, da ko bodo dvignili pokrov ne bom videla njegovega malega obrazka….ZAMANJ BIL JE ON!
Imel je en mesec staro sestrico, sestrico, ki jo je imel nadvse rad, jaz pa nisem nikdar mogla navezati stika z njo vedno sem se ji izogibala še danes po enajstih letih v njenih očeh vidim njega, še danes z njo ne morem govoriti tako kot z drugimi. Zdi se mi, kot da jo nekaj obtožujem a ne morem drugače.

Sedaj imam že svoja dva otroka, do njiju sem zelo zaščitniška, lahko bi rekla, da ju zavijam v vato, vsega me je strah. Ponoči se večkrat zbujam in ju hodim gledat, če je vse vredu, kamor gresta hočem biti zraven…….(počutim se kot bi bila že malo nora)

Kdaj bom lahko breskrbno spala celo noč, kdaj me ne bo zbudil najmanjši šum ne da bi ob tem pomislila na najhujše………?
Kdaj bom lahko pomislila nanj ne da bi ob tem jokala?
Tako rada sem ga imela

Zdaj pa mi res ni več jasno. Še včeraj je bil tukaj cel kup odgovorov na tvoje pismo, danes ni nobenega več. Med njimi je bil tudi moj.

Kot sem že rekla, jaz mislim, da bi bilo dobro, da bi se pogovorila z njegovo sestrico in ji povedala, kaj te teži. Mislim, da bo tudi njej zelo veliko pomenilo, če ji boš povedala nekaj o njem, saj je navsezadnje tudi ona bila oropana življenja z njim. Ni ga uspela niti spoznati.

A nam zaupaš, kaj se mu je zgodilo?

Zdravniki so dejali da mu je odpovedala srčna mišica

To pa je grozno, kar tako naenkrat, brez kakršnihkoli znakov. Ko sem včeraj prebrala tvoj post, sem kar nagonsko vstala in šla pogledat v spalnico mojega sončka, če lepo spančka. Takšni smo ljudje….
Moje iskreno sožalje.

Moje iskreno sožalje!