Danes nisem mogla mimo lončka, ki zagotavlja, da se tekočina iz njega ne poliva. Ko je pediatrinja svetovala, naj ji damo vodo, razbojnica ni znala piti ne iz stekleničke ne iz kozarčka, z žličko pa nikamor ne pridemo, ker vse izpljune. A lonček z nastavkom pomaga?
Hvala!
M.

Matilda,
lončki so OK, ampak tudi naš ga je osvojil šele kasneje, se mi zdi, da približno pri osmih mesecih, pri devetih morda, takrat je pa osvojil tudi že slamico. Pri šestih je pa znal piti iz stekleničke samo z mehkim kljunčkom, z majhnimi luknjicami.
M

Draga Matilda,
hm, predvidevam, da si to že ugotovila.

Nekateri otroci takšnega načina pitja ne sprejmejo, nekateri pa ga naravnost obožujejo. Moj prvi sin ni maral piti, tako da smo zjutraj skuhani čaj ali vodo kar naprej zlivali stran. Drugi, hčeki pitja niti nismo ponujali, saj se je dojila pogosto in odžejala pri mamici. Tretji sin enako. Ko je bil star malce čez leto in je šel v varstvo k babici, sem kupila magični lonček. A glej ga zlomka, naš iz njega sploh ni znal piti. Šele ko smo odstranili ventilček na notranji strani, je lahko kaj popil in posledično tudi polil. Moje osebno mnenje je, da magični lončki niso tako zelo ustvarjeni po meri otrokom ampak bolj staršem, da se tekočina praktično prenaša in da se ne poliva. Me pa zelo zanima, kakšno je mnenje zobozdravnikov o magičnih lončkih, saj velikokrat vidim otroke, ki jih imajo kar naprej v ustih. Poleg tega, da namakajo zobe v neprimerne pijače (sladkan čaj ali mleko), z neprenehnim držanjem poltrdega livčka med zobmi verjetno tudi vplivajo na položaj zgornjih zobkov in čeljusti (podobno kot pri otrocih, ki jim z ust neprenehoma visi steklenička)?

Hm … popije bore malo, čaj za 600 SIT je bljak, voda tudi, lonček pa je kar zabaven, ker ga lahko sama drži in ker v usta spravi vse, se ji posreči tudi ustje lončka. Tako da – mogoče bo radovednost naredila svoje. Bomo videli.
Ne mislim ji ga nonstop pustiti v rokah, naj popije, kolikor misli, potem pa proč z njim. Zobki so preveč dragoceni.
Hvala obema,
M.