logoped
Imam 4 letnega sina z avtizmom in zmerno govorno jezikovno motnjo.
Pri logopedu v ZD Šiška smo bili prvič januarja za usmerjanje in potem spet marca in je rekla da ga ne bo več naročila dokler ne bo sodeloval.
Klicala sem tudi na Zavod za gluhe in naglušne, kjer bi lahko bil v obravnavi 1x tedensko, vendar do jeseni ne bo nič. Pa še potem vprašanje, saj sprejemajo otroke po čakalni listi. Rekli so naj napišem pisno prošnjo potem bomo pa videli.
Ali kdo ve kje bi bil kakšen prijazen logoped, da bi bil otrok večkrat na vrsti? Ali so kakšne norme na koliko časa bi morali otroka naročiti?
Zenzi,
norm, na koliko časa naj bi se otroka naročilo na terapijo ni. So le priporočila – npr. na začetku naj bo terapija bolj pogosta. Seveda je vse odvisno od posameznega primera in logoped se individualno odloča.
Seveda obstaja čakalna lista (mnogi logopedi jo imajo).
Težko vam kaj pametnega napišem. Se pa nikakor ne strinjam, da se otroka z avtizmom ne vključi v terapijo (ker ne sodeluje). Obravnava 1 krat na teden, kot vam obljubljalo na Zavodu, je običajno kar primerna (saj pogosto časovno večkrat niti ni izvedljivo).
Glede na to, da ste v Ljubljani, lahko poskusite še kje drugje (npr. ZD Center). Pazite, le da bo logoped imel izkušnje z avtisti! Morate pa tudi računati, da se počasi začno tudi dopusti.
Kdo pa je diagnozo avtizem postavil? Kam bo (ali je že) otrok vključen?
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Novembra smo bili na pregledu pri psihologinji (del sistematskega pregleda pri 3 letih-se nam je za pol leta zavlekel, ker so imeli dojenčke najprej za poštimati) in ona je prva opazila znake. Tudi v vrtcu so opazili da ni tak kot drugi, saj se sploh ni pogovarjal, odgovarjal je le z da ali ne, raje se je polulal v hlače kakor povedal… Tako me je poklicala svetovalna delavka iz vrtca, potem ko sem vzgojiteljicam povedala kaj je rekla psihologinja, in mi povedala za možnost usmerjanja. Opravili smo preglede pri logopedinji, specialni pedagoginji in v razvojni ambulanti in dobili strokovno mnenje. Avtizem, zmerno govorna jezikovna motnja, disfonija in delni razvojni zaostanki. V aprilu pa smo bili še pri dr. Macedonijevi, ki je diagnozo potrdila.
Otrok je vključen v redni vrtec s prilagojenim programom in 3 ure pomoči specialne pedagoginje tedensko.
Tudi mojemu sinu ugotavljajo posamezne komponente avtističnega sindroma. Tudi midva sva imela pri logopedu podobno izkušnjo (ni sodeloval, zato nisva bila naročena medtem ko pri defektologu ni bilo problema, ker sta se seveda večkrat tedensko videla. Kolikor vem, je dobro če ima logoped znanja iz funkcionalnega učenja, ker lahko z otrokom začne na tej stopnji in ga postopoma pridobi oz. ugotovi, kdaj je otrok dozorel za določene vaje. Moj otrok je bil na začetku tak, da kot bi vedel, da so te vaje logopedske – sploh ni hotel delati ali pa še ni bil razvojno dovolj visoko. Sedaj hodi k logopedu (drugemu) enkrat na 14 dni. Izhajala je iz tistega, kar mu je bilo všeč (sem ji pač povedala) in prikrojila vaje na “logopedsko raven”. Ko si ga je tako rekoč “pridobila”, sta pa začela delati na “polno”.
Zenzi,
Kot je napisala vl, pomembno je da logoped pozna avtistični sindrom in da tudi zna! delati z avtisti. Kolikor vem – z avtisti v Ljubljani dela kar nekaj logopedov (Zavod za gluhe in naglušne, Zd Metelkova, pa mogoče kdo, za katerega ne vem).
Pokličite na različne konce in se pozanimajte. Lahko se obrnete tudi na: http://www.avtizem.org/vsebina.asp?str=95&st=0 –tam vam bo do starši iz prve roke koga priporočali.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Vl,
Mislim da ni pomembno ali se z otrokom dela »logopedsko« ali »defektološko« – če sploh lahko pojme ločujemo. Govora in jezik se otrok ne uči samo pri logopedu, ampak sta govor in jezik »del človeškega življenja«.
Vaše pisanje samo potrjuje moje prepričanje, da je za uspešnost terapije v prvi vrsti pomemben odnos med otrokom in logopedom (poleg drugih stvari, seveda). Pomembno pa je tudi, da logoped pozna avtističen sindrom, pozna tudi paleto različnih možnosti terapije (funkcionalno učenje je le ena izmed metod in že zdaleč ni primerna za vse otroke s pp).
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Se zopet oglašam. V kolikor imamo izkušnje se res oboje povezuje in nisem mislila v tem smislu, da bi to ločevali. pri mojem otroku imamo konkretno še to srečo, da defektologinja in logopedinja sodelujeta, zato vem, da se to ne ločuje. Se opravičujem, če je bilo tako razumljeno- kar ni hotel delati otrok so bile napr. tiste začetne vaje logopeda (pihanje, izvabljanje oz. posnemanje glasov – kar je seveda poizkušala tudi defektologinja), zato je logopedinja (prva) rekla, naj ga pripeljem ko bo te stvari počel, čeprav je z defektologom počel še veliko drugih stvari, za katere je prva logopedinja rekla, da niso v njeni domeni.Seveda ne poznam vseh metod učenja otrok s PP, ampak konkretno pri našem se je ta metoda v povezavi še z drugimi metodami obnesla.
Res pa je, da je pomemben predvsem odnos. s strokovnjakom. Z defektologinjo sta se ujela že takoj prvo uro (videla sta se prvič na domu) in sta se “zaštekala”.
Vl,
saj vem, da veste, da so stvari povezane.
Moje mnenje bila bolj kot kritika logopeda, ki ste ga prvega obiskali. Logopedska terapija je res osredotočena na govor, jezik (in na komunikacijo v najširšem smislu), vendar je včasih potrebno delati še marsikaj drugega, da do kakšnekoli komunikacije sploh pride (pa če tudi to ni čisto “logopedski” način).
Lep pozdrav!
Samo moja izkušnja… Moj sin ima aspergerja in je šele s tremi leti spregovoril. Sodeloval je pa s skoraj vsemi (in veliko jih je bilo) različnimi terapevti. Razen z eno logopedinjo. Na našo veliko srečo nas je napotila v drug zd, ker ima grozno gužvo, tam pa… popolno nasprotje: takoj je povedal vse in še več, tudi stvari, katere sem mislila da jih ne zna reči!! Logopedinjo ima zelo rad, izredno rad gre na vaje in ful sodeluje. Vedno reče da so mu všeč vaje pri teti Barbari in da bo Barbara ponosna. Med pregledom pri prvi logopedinji in Barbaro je preteklo komaj 2 tedna, tako da mislim da sam razvoj govora ni vplival na njegovo obnašanje. Zato vam svetujem da poiščete takšno osebo, s katero se bo otrok “ujel” in ki bo resnično imela potrpljenje za njega (naša prva je starejša in sem še jaz imela občutek da “se ji ne ljubi”, mogoče je otrok to zaznal, saj veste kako so otroci “radarji” za takšne stvari…). Nam se je sreča v obliki in osebi ga. Barbare izjemno nasmehnila in lahko rečem da vsi uživamo, otrok pa napreduje!!
Lp,
Sonja