LJUBOSUMNOST
SPOŠTOVANI!
Čutim neizmerno ljubosumnost na mamo mojega fanta. Kadar se z njo pogovarja po telefonu, ali jo obišče, mi gre to na “živce”. Zaradi tega se izogibava temu, da bi šla na obisk k njej še jaz.
Ali naj se je izogibam, ali naj grem z njim na obisk. Ali mislite, da vsa dekleta tkao čutijo do svojih tašč. Vse kar je v zvezi z njo, mi gre na “živce”. Ali je to normalno?
Prosim za odgovor. Hvala!
Podobne občutke sem nekoč čutila tudi sama. “Tašča” se mi je gnusila, vendar pa sem šele po prekinitvi zveze dojela, zakaj. Moj bivši je imel namreč z njo odnos, kakršnega imajo “mamoni” – mamini sinčki. Če je le mogla, se je vtikovala v najino življenje. On preprosto ni bil samostojen, ni ji znal pokazati meje, nikoli se ji ni upal ugovarjati. Lahko je po svoji želji motila najino življenje. Nikoli ni potrkala. Po svoji presoji je hodila v njegovo sobo in prestavljala stvari. Če sva šla ven, je prišla preverit, kaj je oblekel (fant pri tridesetih!) in komentirala. Sčasoma mi je šel na živce že zrak, ki jo je obdajal, zelo sem trpela. Njene stvari, njeni koraki, njeni predmeti, način, kako je po telefonu spremenila glas v otročje jokavega. Ni kaj. Bila je umetnica igre, v kateri mati svojemu sinu ne želi samostojnosti. Vendar sem sama to spoznala šele, ko je bilo že vse tako nevzdržno, da nisem zdržala. Na koncu sem ji ga prepustila.
Sedaj imam odnos z novo taščo odličen. Zelo dobro se razumeva. Moj fant zna svoji materi reči ne in je samostojen moški. Odločitve sprejemava skupaj, nato o njih obveščava svoje starše. Slednji so do tega razumevajoči. Obiske preprosto zavrneva, če nama ni do njih (in najpogosteje sva raje sama skupaj). Starše obiskujeva bodisi skupaj ali posamezno, kakor želiva.
Vprašaj se torej, zakaj takšna čustva. Je tašča preveč vpletena v vajino življenje? Te ljubosumje pravzaprav gloda upravičeno, ne dobiš od fanta dovolj pozornosti? Je ona na prvem mestu? Kako dolgo in kolikokrat se pogovarjata po telefonu? Vsak dan dve uri? Premisli…