Pozdravljeni!

Imam težavo s partnerko, katera me ima sicer zelo rada in tudi jaz njo, vendar pa če pogledam dolgoročno, ne vem kako bom zdržal v tej zvezi. Star sem 29, hodim v službo, izhajam iz skromne družine. Imam pa partnerko, katera pa je edinka in sem skorajda šel z njo že čez pekel. Na začetku sicer ni bilo opaziti neke ljubosumnosti, bolj sem opazil neko živčnost, ki v njej nonstop tli. Že najmanjše stvari so jo vrgle iz tira. Ima skupino prijateljev, torej ženske in moški in sem jih lepo sprejel in smo se tudi dobro razumeli. Vendar pa je obratna zgodba iz moje strani, saj nikakor noče sprejeti,da imam tudi jaz skupino prijateljev v kateri so moški in ženske. Motijo jo prijateljice. In sicer  ob omembi imen teh mojih prijateljic doživi panični izbruh, kriči, razbija, joče, žali, pljuva… Zgodil se je tudi fizični napad  zaradi česar sem moral v bolnico na šivanje. Potem se je zapletla še s prijateljevo punco in se z njo skregala. Vedno kadar sem poskušal težavo rešiti s pogovorom je začela razbijati in početi vse živo. Ko sem se hotel za nekaj dni umakniti, mi je grozila s samomorom ter se prenajedala pomirjeval. Nadzirala me je vsako sekundo in mi tudi pregledovala sporočila na mobilnem telefonu.  V meni je sedaj vzbudila strah pred kakšnim resnim pogovorom saj se več ne upam spustiti z njo v težke pogovore ravno zaradi teh izpadov saj so bili res zelo mučni.

Situacija je prišla tako daleč, da je morala na psihiatrijo, kjer ji je bila diagnosticirana borderline motnja. V tem času sem z njo prekinil, ker to ni bilo ničemur podobno. Ampak sva ostala v stikih, ker sem ji hotel stati ob strani.

Ko je prišla domov je prejela tablete ter redne preglede oziroma pogovore pri psihiatru in psihologu. Med pogovorom mi je vedno dejala, da zdaj šele vidi kaj mi je naredila in da se opravičuje. Vse je razumela. In tako sva se spet našla, ker sem ji verjel. Verjel sem ji, da je te stvari, katere so jo mucile, spoznala in sprejela.

Po novem zacetku sva bila sedaj zelo previdna. Izogibal sem se tezkim pogovorom niti nisem omenjal mojih prijateljev in prijateljic saj sem mislil,da bo sedaj dobro in da samo potrebuje cas. Z njenimi prijatelji smo se spet zaceli videvati. In ko se mi je zdel primeren cas, da bi pa sedaj spoznala moje prijatelje in prijateljice, pa sem spet dobil odgovor, da se lahko z njimi slisim samo 2x na leto in se vec ne smem videti z njimi. Tukaj moram omeniti,da odkar sem z njo v zvezi, skoraj 2 leti, se se enkrat nisem uspel videti s katerim od mojih prijateljev. In s tem sem opazil, da se z njo sploh ne morem več resno pogovarjati, ker se podzavestno že izogibam temu pogovoru in na koncu poskusim njo samo umiriti, da ne pride do izbruha. Seveda pa moram odgovarjati to kar njej paše.

Sedaj pa ze v meni tli neko razocaranje. Nevem vec kaj naj naredim oziroma kaj je sploh prav. Ce se soocim z njo in se spustim z njo v resen pogovor, se bojim,da se bodo njeni izpadi spet zaceli vracati. Noce sprejeti kritike, saj potem govori, da branim druge.

Kaj se vam iskreno zdi ob tej situaciji? Vztrajati ali ne vztrajati? Tvegati s pogovorom? V tem primeru mogoče spet doživi takšne izbruhe, da bi morala nazaj na psihiatrijo. Po naravi sem skromen in zelo nekompliciran in nekonflikten clovek. Zato me se toliko bolj boli, ko moram imeti takšne prepire iz ljubosumnosti, ki nima ne repa ne glave…

Hvala že vnaprej!

Eno življenje imaš in vsak se mora sam odločit kako ga bo preživel. Predstavljaj si s tako osebo imeti otroke. Veš ko človek ugotovi, da je zelo verjetno več kot polovica življenja za njim, ugotovi tudi, da je vsak sam odgovoren zase. In nihče nima odraslega človeka pravice omejevati in mu prepovedati videvati prijatelje. In grožnja s samomorom je podlo dejanje. Ali bo to res storila pa je  njena stvar in njena odločitev.  Srečno!

na žalost si se zapletel z močno moteno žensko. Njena bolezen ni ozdravljiva in taki ljudje pač ne bi smeli vstopati v partnerske zveze, še manj pa imeti otrok. Si se zapletel z njo po nesreči ali v v sebi privlačiš motene ljudi, je pa vprašanje, na katero moraš odgovoriti. Nihče ne more ostati normalen ob takih ljudeh, tudi ti ne boš. Na tvojem mestu bi takoj prekinila zvezo, ne rabiš imeti slabe vesti, ker nisi nikomur, razen sebi, ničesar dolžan. Odločitev o svojem življenju je njena in ni odvisna od tvojih odločitev.