“khm…”, moram te popraviti kajti sem seksal, torej nisem več devičnik.

Torej je problem v tem, ti si enostavno nevoščljiv ljudem, ki imajo, česar ti nimaš. Ljubezen namreč.

“khm…”, bingo. Ta zavist me grize že več let.

Grize te že več let, kaj si pa naredil glede tega, da te ne bi več grizlo? Ti zmotno misliš da rabiš punco in da bo tvojih težav konec, dejansko pa je problem drugje: v tebi. V tvojem doživljanju okolice in tudi sebe. Se počutiš ničvrednega brez punce? Si rahlo nesrečen, če si brez punce? Ne znaš povsem uživat v življenju, ker ti “vedno nekaj manjka”? Potem si odvisen od odnosov in se tega korenito loti!

Ja, se počutim rahlo manjvrednega, ne pomeni pa to da sem sedaj čisto nesrečen ker se drugi imajo s kom crkljat, jaz pa ne. Mimogrede, sta ti (in?) ter “khm…” ista oseba?

Ta zavist se mi je pojavljala še preden sem sploh imel prvo punco in izkušnje z njimi, torej še preden sem odnose sploh poznal.

Ne, jaz in in?, nisva ista oseba…Tvoj temeljni problem ocenjujem v tem, da si kronično nesamozavesten. Na tem boš moral sam delati in to povzpešeno.

Nista ista oseba. Očitno nas je več takih ki tu mislimo, da pretiravaš. Zdi se mi da samo iščeš izgovore za to kar se ti dogaja (tudi dve ženski z enega foruma sta enaki, to sem imel še preden sem imel punco), razčlenjuješ do potankosti, iščeš vzroke, namesto da bi iskal rešitev! Zakaj že toliko let to trpiš in nič ne ukreneš v zvezi s tem? Si hodil k terapevtu, psihiatru? Kako dolgo, če si? razen če naivno misliš, da se bo težava rešila sama od sebe, ko ti bo padla bejba z oblakov direkt v tvoje naročje??

Zanimivo da je med zapisoma le 4 minute razlike. No saj niti ni pomembno če sta ali nista ista oseba.

Verjetno si se zatipkal/a in si hotel/a napisat pospešeno? Zakaj ravno pospešeno?

To nameravam v kratkem, upam da se mi uspe časovno uskladit.

Ja prav, pa ni treba pospešeno, čakaj še ene 5-10 elt, nato pa začni delati na samozavesti.

Sem mislil da za tem pospešeno stoji kak globji razlog.

Ni tvoja situacija dovolj močan razlog?

Planiram iti na razgovorom s psihologom, le glede datuma mi se še ni uspelo uskladiti.

Poleg tega imam težave glede tega, da s puncami sploh nimam stikov. Npr. se kam odpravim, pa tam vidim kako fant pospremi punco, pred odhodom se pa seveda še strastno poljubljata. In seveda obratno, punca se vrača in na peronu jo že čaka fant. Ona steče njemu v objem in sledi kaj drugega kot poljubljanje. Potem druga situacija, grem na sprehod in pogostokrat se zgodi, da na ulici videvam pare. Meni ni jasno kje se oni najdejo, spoznajo?! V 27. letih kolikor jih imam, se še nikoli nisem sprehodil po ulicah domačega kraja (kraj s 5000 prebivalci) s kakšno punco, še nisem doživel poljuba s kakšno punco v domačem kraju. Včasih imam občutek da sem edini tip, ki v domačem kraju še ni bil s kakšno punco, pa ne bi bilo nič čudnega če imam celo prav. Meni se to zdi sramota.

Pri 27 sprašuješ, kje se ljudje spoznajo? Kje neki, v šoli, na faksu, na delovnem mestu, na športnih aktivnostih, na plesnih tečajih, na tečaju jahanja, na tečaju tujega jezika, na izletih, na rojstnih dnevih..Skratka, povsod, kjer ljudje pač so.

Imam občutek, da si poleg ensmaozavesti tudi nekoliko asocialen, d apostavljaš takšna vprašanja.

Prejle sem napisal da s puncami skorajda nimam stikov, niti nimam prijateljev v tem smislu, da bi se kolikor toliko redno videvali in družili. Pravzaprav nimam s kom iti v lokal vsaj na eno pivo oz. če že grem kam, imam težave s priključevanjem ljudem tam. Če sem že šel na kakšno aktivnost, mi tam ni uspelo navezati stika s puncami do te mere, da bi se sprijateljili in se kolikor toliko redno družili.
Na enem drugem forumu mi je tamkajšnja psihoterapevtka napisala, da imam blago socialno fobijo.
Po drugi strani pa imam znanca ki mu družbe ne manjka, ga vabijo na rojstne dneve, zabave in razna druženja, pa vendar nikakor ne najde punce. Medtem ko je pa meni to uspelo, kljub temu da sem skorajda samotar. Tako da res ne vem v katerem grmu tiči zajec.

Kakšne probleme imajo tvoji znanci, za tvoj problem ni bitno. Punco lahko dobi vsak bebec, za kaj takega res ne potrebuješ diplome, očitno je, da so tvoji problemi globlji. Kar zmeni se za datum s terapevtom, glede na to da si brez socialne mreže, imaš gotovo dovolj časa zanj.

O čem mi sploh debatiramo, o tvoji socialni fobiji, ali o tem, kako dobiti žensko? Kaj si sploh hotel povedati s tem kolegom? Da je on še večji luzer, ker še ni imel ženske? Kaj pa če se, čeprav še ni imel ženske, vseeno v svoji koži počuti bolje od tebe? Kdo je pa potem na slabšem? Vidiš kaj počneš, ves čas se primerjaš z drugimi. Bežiš pa pred temeljnim problemom: globokim nezadovoljstvom s samim sabo. Vsekakor ej bolje, da v takem stanju, kot si zdaj, niti ničesar ne poskusiš pri ženskah, ker boš po vsej verjetnosti zavrnjen, kar bo depresijo le še poglobilo.

khm…se kr strinjam s tem kar si napisal, sam ne vem zakaj bi ta kolega bil luzer (če še ni imel ženske)? sm pred kratkim na svoji koži občutil da je bolš da si sam če takoj vidiš da ni tista prava (pri teh letih seveda), ker sem pač svoji bivši hotel vrnit “milo za žajfo” sm se začel dobivat z eno sicer na oko zelo privlačno…ampak mi je v dobrem tednu dobesedno skoraj živce požrla.
Tak da dokler ne vidiš tiste “ta prave” bolš da ne rineš nikamor (razen če si avanturist in odvisen od tega kaj o tebi menijo drugi) in zaradi tega še zdaleč nisi luzer.

Lahko mirno debatiramo o obojem, kajti to gre z roko v roki.

Nisem rekel da je on še večji luzer, temveč da lahko tudi tisti ki s(m)o asocialni, lahko najdemo partnerico, kot tudi ni nujno da bodo tisti ta družabni zlahka našli punco že zato, ker so družabni in imajo socialno mrežo. Namreč očitaš mi asocialnost. Ja, to do neke mere drži. Kar pa ne pomeni da zaradi tega tudi ne morem najti punce. Kot tudi ne pomeni da bodo tisti s socialno mrežo našli partnerico. Prav tako sem tega kolega povprašal, kakšne občutke doživlja če nekje vidi kakšen par med izkazovanjem ljubezni. Rekel mi je da žalost. Da se sprašuje kdaj bo tudi on na njunem mestu. Tudi pri meni se včasih pojavi žalost, katera včasih preraste v frustracijo. Drugi kolega pravi, da ob tem doživlja jezo, žalost ter negotovost. Očitno moji občutki le niso tako nepričakovani in nenavadni.

Morda se on ta hip počuti bolje v svoji koži ra razliko do mene. Poudarek na morda. Če se že bolje počuti v svoji koži za razliko od mene, je to zgolj zato ker se je on nekako vdal v to, da morda nikoli ne bo imel punce. Torej da je vrgel puško v koruzo. Da niti ne poskuša kaj ukreniti. V smislu če bo prišla kakšna punca, fajn zanj, če ne pa tudi prav. Jaz pa se za razliko od njega borim za to, kar si želim. Ne prepuščam stvari naključju, temveč jemljem stvari v svoje roke. Pa kot sem že napisal, sem ga vprašal kakšne občutke doživlja ko kje vidi par – žalost ter se sprašuje, kdaj bo tudi on v zvezi. Torej ne morem trditi da je povsem zadovoljen sam s sabo. Očitno ne jaz ne on nisva povsem zadovoljna sama s sabo. Toda za razliko od njega jaz nisem pasiven.

Imam to pod nadzorom.

Zase pravi da se slabo počuti zaradi tega, ker še ni imel ženske. Znano je splošno mnenje, da tip ki pri 25+ še ni imel punce, je skorajda (če se grdo izrazim) šit roba. Jaz še nisem srečal punce ki bi jo privlačil tip, ki se pri teh letih še niti dotaknil ni kakšne pripadnice nasprotnega spola. Zatorej morda ni v tvojih očeh luzer, je pa tak tip šit roba za vsaj 90% žensk. Kolikor opažam, se vsaka vpraša kaj neki je narobe s tipom, ki pri 25. letih še niti prvega poljuba ni doživel. Pa obenem to vpliva tudi na tipovo samozavest. Na MON-u je kar nekaj takih primerkov (Brez_punce, nesamozavesten itd.)

Za to si si pa kriv izključno ti sam. Zakaj si čutil potrebo, da bivši vrneš milo za žajfo? Pomanjkanje samozavesti?

Tukaj je med ostalim govora o tem, kako nekdo vidi samega sebe.

Frullo, igraš nevarno igro, iščeš, kje je še več ljudi s problemi podobnimi tvojemu, da se počutiš bolj normalnega. Tako ne boš nikoli napredoval nikamor. Kaj konkretno tebi pomaga spoznanje, da nisi edini s takimi problemi?