Ljubosumen na pare…
Ne pričakujem čudežnega recepta na laičnem forumu, temveč poglede in mnenja drugih, četudi čisto neznanih ljudi. Forum je samo začetek, zato o lenobi pa pridigaj komu drugemu. Mimogrede, si ti pomoč za avtorja?
Glede tega da pišem pod tem nickom, imam svoje razloge za to. Ne poznaš me, zato me govori da bežim od samega sebe. Pa lep večer še naprej želim.
Ali si že bil kdaj pri kakšnem psihoterapevtu? Mogoče bi ti on znal pomagati… verjetno potrebuješ nekoga ki bi ti znal prisluhnit.
ali imaš kak ”ventil” skozi katerega sprostiš to svojo nakopičeno jezo in frustracijo? ker ta jeza bo prinesla le še zagrenjenost in nekoč te bo samo ”razneslo”…
Onaniona , govoriš to meni ali Frullotu?
Če meni, ti povem da sem obiskoval psihiatra, ki je zgolj ugotovil lažjo obliko depresije.
Priznam, sem globoko zafrustriran in nezadovoljen s svojim življenjem. Prilagam link ki osvetljuje, moje prejšnje življenje : http://med.over.net/forum5/read.php?393,7697441
odkar treniram borilne veščine in sem se odselil iz domačega okolja, si začel urejati svoje življenje,nisem več agresiven, se pa ne morem znebiti negativnih misli, ljubosumja in žalosti :S
rad bi prekinil s tem, ker bodo vse punce mislile da sem posesivni psihopat. :S
Ajoj, mišljeno je bilo za Frullota.
Frullo
Če nekoga neka takšna zadeva muči tako zelo dolgo, to definitivno ne more dobro vplivat na njegovo psiho. To je odvečno trošenje energije, emocij in vsega za nekaj, kar ni niti približno del posameznikovega življenja.
Kot so že drugi napisali, ugotovit moraš kaj je vzrok temu in začet reševat zadevo tam, pri vzroku.
Vsaka takšna zadeva lahko z leti postane huda obsesija, ki se je človek težko reši. Še posebej če ne ve točno zakaj je do tega prišlo. Lahko se nekega dne zgodi tudi, da kakšna malenkost spodbudi tudi kakšno drugo reakcijo, da enostavno neprimerno odreagiraš na tovrstno situacijo in potem imaš cel kup enih nepotrebnih problemov.
Kako si uničit lajf? Se ti ne zdi, da ima nekdo, ki se bolj ukvarja s tujimi življenji, namesto, da bi živel svojega do maksimuma, že tako ali tako na nek način uničen lajf?
Življenje je lahko tako lepo brez tovrstnih negativnih čustev. Tudi zate.
Zato smo kar manijaki? Nikjer nisem rekel da je to zato dobro. Je pa vsekakor boljše kot pa občutke držati v sebi.
Da, imam to navado. Ko kje vidim par, me prime cel spekter občutkov: jeza, žalost, zavist. Edina tolažba mi je ta da poznam nekaj takih ki so mojih let, pa še niso imeli niti ene punce niti ni videt da se bo kam premaknilo. Ob tem se vsaj malo bolje počutim ko se v moji glavi pojavi misel nekaterim gre tukaj še slabše, dobro da nisem na njihovem mestu. Obenem me žre da v domačem kraju nikakor ne uspem najti punce, da se še nikoli nisem po mestu niti sprehodil s kakšno punco, kaj šele kaj drugega.