Ljubezen kot trgovina!
Japkica, jaz pišem zase. In nikomur od vas ne branim, da pišete zase. Jaz lahko napišem, kaj je zame ljubezen. Vi lahko napišete, kaj je za vas ljubezen. Meni je dovoljeno, da se ne strinjam z vami. In vam je dovoljeno, da se ne strinjate z menoj. Jaz sploh ne vidim nobene težave. Težava bi nastala samo v primeru, ko bi se našla dva z različnimi pogledi na ljubezen, vendar drug drugemu tega ne bi povedala. In to je, vsaj po moje, razlog za kar nekaj žalostnih zgodb, ki jih beremo na tej strani. Vsi pa imamo svoje stiske in travme, ki jih tukaj predelujemo. Mogoče jih imamo še najmanj tisti, ki jih iskreno povemo.
oprosti, ne razmem te najbolje. razloži to malo. nekak imam občutek, da se tukaj nekaj vozi po enosmerni v obe smeri naenkrat z enim samim avtomobilom.
čist moje mnenje-spolnosti ne moreš iztrgat iz odnosa ljubezni, pa če obe ali vse strani še tako soglašajo s tem. ker se enostavno ne moreš izogniti zlorabi, zlorabi ljubezni.
pa še: ni to kak mladinski forum, tko da kakšnih sedemnajstletnic ni ravno prisotnih…
Kar se mene tiče, lahko. Pri meni je preskušeno delovalo in ne dvomim, da bo, če se odrečem celibatu, delovalo še kdaj. Kot verjetno veš, je zame ljubezen zavestna odločitev. Vem, da se mnogi z menoj o tem ne strinjajo, ampak zame je. Zavestno se odločimo, da si bomo dovolili z nekom sanjati. Če menim, da je nekdo primeren zame (ima moralne vrednote, je pošten, prijazen in mi je tudi sicer lep), si bom to dovolila. Sicer ne. Iskreno povem, kaj sem pripravljena dati in česa se od mene ne more pričakovati. Če se druga stran strinja, v redu, sicer pa nič. Takšni dogovori so, vsaj kar se mene tiče, zelo pošteni. Vsekakor pa veliko bolj pošteni, kot ko ena stran (ponavadi je to moška, žal), vzbuja občutke, da gre za ljubezen, v resnici pa vse skupaj ni nič drugega kot spolnost.
Kar se mene tiče, je vse, kar nikomur ne škoduje in nikogar ne prizadene, povsem v redu. Pa četudi je morebiti malo preveč “moderno”. Iz takšnih dogovorov še nihče ni prišel ven prizadet. Če pa je, to lahko pripiše samemu sebi, kajti nihče nikogar ne zavaja. Če ni ljubezni, spolnosti pa si vseeno želimo, se vsaj meni to zdi izjemno dobra rešitev. Vsekakor pa veliko boljša, kot da nekoga zavajamo, na koncu pa ga pustimo v solzah. Vsekakor imam raje spolnost brez primesi čustvenega. Kot pa spolnost, pri kateri je vsa čustvena primes zlagana.
Bom odgovorila kar obema.
Da, Tadej, pravnica sem. Občudovalcev je še preveč, glede na to, da so mi popolnoma odveč. Veselim se drugim stvarem in ne moškim. Trenutno se veselim nogometu, potem se veselim potovanjem. Tistega najlepšega moškega imam pa tako ali tako na desktopu računalnika.
DRRR, res da “moškega” dam zelo rada v usta, vendar ga vedno celega tudi vrnem. Še nikoli ga nobenemu nisem odgriznila. 🙂 Na Primoževe piknike pa ne hodim in mene tam ni mogoče spoznati.
No, Žogca, v neki temi sta z Bogom podpisovala ne papirje in sem se neizmerno nasmejal in si rekel ta mora bit pravnica…. :))) Torej moj
nasvet k manj samozavesti v ljubezni ostaja. In tvoj trud (iz neke druge teme) da bi se spet zaljubila vase da bi si sebe povrnila te bo kvečjemu fental. Kolikor pa je ljubezen trgovina, pa dobro posluj! To ni tako malo
kot se želi tu prikazati.
Nič nisva podpisovala. Jaz sem pripravila pogodbo, jo ponudila v podpis, ampak je Bog rekel … Zakaj bi ti jaz tebi, Žogca, dajal nekaj v zameno za nekaj, ko pa ti lahko preprosto dam nič? In pri tem je ostalo.
Govori z menoj, da. Vsak dan mi pove, da mi je pripravil veliko bolezni in veliko izgub, vendar pa ničesar lepega. V zadnjem letu me je najprej za šest mesecev priklenil na posteljo. In ker sem to tako pogumno in brez tarnanja prenašala, mi je najprej vzel moškega, ki sem ga imela najraje na svetu, samo dva meseca pozneje pa še mojo svileno kepico, ki sem jo pa sploh imela najraje. Prav nič lepega ne morem napisati o Bogu. Ker si tega, vsaj iz mojega zornega kota, ne zasluži.
Govori z menoj, da. Vsak dan mi pove, da mi je pripravil veliko bolezni in veliko izgub, vendar pa ničesar lepega. V zadnjem letu me je najprej za šest mesecev priklenil na posteljo. In ker sem to tako pogumno in brez tarnanja prenašala, mi je najprej vzel moškega, ki sem ga imela najraje na svetu, samo dva meseca pozneje pa še mojo svileno kepico, ki sem jo pa sploh imela najraje. Prav nič lepega ne morem napisati o Bogu. Ker si tega, vsaj iz mojega zornega kota, ne zasluži.[/quote]
1. Na postlo te je priklenila bolezen
2. Moški je odšel, ker je sam tako hotel
3. Svilena kepica je bla verjetno tud bolana
Kaj ma Bog s tem?
se zdi, kot da bi vse izgubila, kot da bi ti bilo vse vzeto: zdravje, moški, živalca.
mogoče bi me zdaj s kladivom po glavi, če bi bila v tvoji bližini, pa vendar. sveti Avguštin je zapisal tisti znani stavek: nemirno je naše srce, dokler ne počije v Tebi. najraje bi vzkliknila: blagor ti, Žogca. Prav na tej točki, kot si sedaj, ima Bog največ možnosti, da (za)živi v tvojem srcu. kako to? ker si prazna vsega. tukaj pa je tvoja odločitev, ali boš sprejela Boga ali boš dala prostor čemu drugemu.
ponavadi smo obsedeni z bogastvom, pa tudi Bogu ne pustimo, da je Bog, da ravna po svoje. gledamo ljudi, ki imajo vse in si mislimo, kako da je Bog do njih dober, do nas pa ne. a bogastvo ni Bog, so (lahko) le njegovi darovi.
konec koncev nas tudi vse izgube pripravljajo na trenutek smrti. takrat bo treba vse izpustiti iz rok…
Lani sem bila na njegovem grobu v Firencah, svetega Avguština namreč. Dotaknila sem se njegovega groba, kot naj bi se to naredilo, in prosila. Brez heca. Če Bog je, mene ne mara. Sicer pa sem šla včeraj brati biblijo, ko si omenila Joba … Ljubek mi je. 🙂
Teotimo zelo rada berem in takrat, ko mi je bilo najhuje, mi je ona na forumu pisala najlepše stvari. Tega ji nikoli ne bom pozabila. Ko sem bila povsem na tleh, me je spodbujala. Sicer pa je vaša skrb zaman. Mar ne vidite, da pišem, da me Bog, če obstaja, ne mara? Tudi tisti, za katerim cvilim, me ni uspel pokristajanjiti. Dvomim, da bo Teotimi uspelo.
če bog obstaja, te ima rad, ker ne obstaja, je tvoja skrb odveč, drugače pa, pred eno cerkvijo je sedel moški in jokal pred zaprtimi vrati, medtem ko je vcerkvi potekala maša, pa stopi do njega Bog osebno in ga vpraša, zakaj jočeš? pa mu moški odgovori, pregrešil sem se zoper postavo teh ljudi in sedaj me ne spustijo več v cerkev k molitvi, pa mu Bog odgovori, in zato se jočeš? kaj pa naj jaz rečem, saj mene tud ne spustijo noter
tako da žogca, have no fear, Bog te ljubi, pa Borga tudi, pa dddr-ja, )))