Najdi forum

Pozdravljene.

Vsak dan spremljam ta forum, čeprav ne vem zakaj se kaj večkrat ne javim…
Tokrat pa moram nekaj pripomnit!
Moje mišljenje je, da če držimo skupaj samo ob žalostnih trenutkih, katerih je tukaj preveč, se mi zdi prav da sporočimo tudi to če se nam kaj lepega zgodi – posebno če je to nosečnost, oz. rojstvo otroka.
Aria2 je napisala, da tega (rojstvo otroka) ni hotela tukaj objavit, ker bi se ji zdelo to prehudo za vse druge. Meni se pa to ne zdi prav – jaz pa rada slišim, da je nekomu uspelo, po prvi ali drugi tragični izkušnji, poviti zdravega otroka. Iskreno se veselim z vsakim, ker vem da zdrav otrok ni nekaj samoumevnega.
Moja prijateljica je ta teden rodila že drugo zdravo punčko – prvo je rodila 2 meseca prej, kot jaz Matica, le da je Matic moral po 15 dneh umreti, in lahko povem, da sem imela solzne oči od sreče.
Če lahko jokamo skupaj, dajmo tudi vesele trenutke podelit skupaj!

In tudi jaz bi rada nekaj podelila z vami – po dobrem letu in pol od kar ni Matica, sem tudi jaz zanosila :)))
Tako sem vesela, da vam ne znam povedat. Čeprav se poraja mnogo skrbi in vprašanj se mi zdi smiselno, da se znam tega veselit. Res, da naju čaka še kar nekaj preizkav, toda MOČNO upam, da nam bo uspelo!!!

Res, da je pred nami 1. nov., lahko povem da mi ta raznik prav nič ne pomeni. Zame je 1. nov. vsak dan – vsak dan se spominjam Matica, skoraj vsak dan grem k njemu na pokopališče, tako da se mi zdi nesmiselno, da na ta praznik, še jaz delam gužvo na pokopališču. (moje mišlenje pač)

Punce hočem vam povedat, da ne izgubit upanja!!! Ko se ti v nekem trenutku zdi vse nesmiselno, ko mislite, da ne zmorete več, vedite da pridejo lepi trenutki tudi za vas.
Bodimo pogumne skupaj!!!!

Claudia

saj nihče ne izgubi upanja. In nobena ni sovražno razpoložena do nosečnic. samo zaradi svoje žalosti ene ne moremo izražati veselja, ker naša izguba še preveč boli.Samo čisto odvisno je od ene do druge kdaj lahko spet posluša vesele zgodbe.Sam v tem je hec.Večkrat glih tukaj preberemo, da smo si različni.

Claudija, se strinjam s tabo, a o tem, kaj povedati in ali se nam zdi primerno, se odloča vsaka sama!
Vesela sem zate in ti želim lepo in mirno nosečnost in predvsem naj bo tako kot mora bit!Tudi meni pomagajo vesele zgodba in mi vlivajo pogum in upanje za naprej in rada preberem kaj veselega!
Pa ne pozabi povedat kako napredujete!

srečno
škratek

Drage moje! Tudi jaz sem skoraj vsak dan tukaj z vami, pa le redkokdaj zmorem kaj napisati. Bi pa rada povedala sledeče: sama sem 2x izgubila otroka v 26 tednu. Bilo je grozno, še sedaj je! Dali so me na preizkave, ter ugotovili trombofilijo, sila neugodno bolezen za nosečnost. Strah me je, rada bi ponovno zanosila, pa resnično ne vem če sem zmožna še enkrat iti čez vso to bolečino, hkrati pa upam da mi uspe! Včasih se mi zdi da se mi bo zmešalo od vseh teh misli, misli na moja dva sinčka, misli na nosečnosti (katere so bile zelo lepe – dokler ni bilo buum), žalost, veselje, skrbi, pa tudi upanje, da bom enkrat domov prinesla moje dete, da ga bom lahko gledala kako bo odraščal,…
Glede drugih nosečk pa tole: ne izogibam se jih, boli me pa vendar sem srečna za njih, še posebno če so to moje prijateljice, rada vzamem v naročje njihove otročke; jezna sem pa na vse tiste žalostne zgodbe, ko mlade punce zanosijo in se čisto neodgovorno obnašajo v času nosečnosti in potem ko imajo svoje sončke že doma – ko sploh ne vejo kaj imajo?! Kaj bi me dale da bi bile lahko na njihovem mestu!
Vesela sem da poveste, da ste noseče, še bolj sem vesela ko preberem srečen konec, ker to pomeni tudi upanje zame!!
Pa lep da še naprej!!

Angelčka2
a mi zaupaš,če imaš kaka zdravila za trombofilijo in katera?Tudi pri meni jo sumijo.Kako so ti bolezen ugotovili?
Lp!

Kristina!

Lahko mi pišeš na: [email protected]

Lp

Še ne davno polna optimizma, neizmernega veselja – danes prazna….
V soboto sem imela spontani splav v cca. 7 tednu nosečnosti….
Kaj vse moramo prestat….

Claudia, žal mi je …Tudi moja situacija je bila popolnoma brezupna. Prepričana sem bila, da nikoli več ne bom srečna.Nisem se mogla odločiti za ponovno nosečnost, vendar je samo življenje poskrbelo za to, da sem na koncu dobila zdrave otroke …Še dandanes zdravniki radi povedo, da je bila situacija nemogoča, pa vendar mi je na koncu uspelo. To sicer takoj po izgubi ni preveč dobra tolažba (vsaj pri meni je bilo tako), pa vendar: hočem reči, da ko najmanj pričakuješ, se na koncu teme začne svetliti …

cclaudija, žal mi je, da se ti je zgodil SS, ampak meni je bilo vedno v tolažbo to, da sem pomislila:če že mora boit hudo, je bolje na začetku poti, kasneje boli še bolj……
Upam, da boš kmalu polna optimizma in pripravljena na novo dete!

lp
škratek

CClaudia, veselila sem se teh trenutkov. Ponosna sem bila, da vama je uspelo. Ne izgubi upanja, prepričana sem, da se bo tudi tebi kmalu nasmehnila sreča in boš ponosna mamica zdravemu otročku.

CClaudia!
Iskreno sožalje! Sem se veselila s tabo ob veseli novici in zdaj mi je tako hudo, ko to berem. Pa vendar! Bodi in ostani še naprej optimist, saj je le to pot do sreče, ki te čaka. Vso srečo!!!

Draga ccaludia!
Ko mi je hudo, poslušam tole in jokam, jokam, jokam…
Upam, da tudi zate pride kmalu mavrica.

http://www.youtube.com/watch?v=y6eTJwJ5Nt0&feature=related

New Report

Close