Spoštovani !
Ne vem če sem res na pravem forumu, malo sem brskala in naslov le tega se mi je zdel mogoče ustrezen v zvezi z vprašanjem, ki ga imam.

Namreč imam 2,5 leti staro punčko, ki že eno leto hodi v vrtec. Ko je doma je super, pridna je, trudiva se da ne bi bila preveč stroga niti preveč popustljiva starša, pozna veliko pesmic in zgodbic, že od starosti enega leta govori, sedaj se že pogoverja kot odrasla, rada riše, se z nama igra, gleda risanke in zdi se mi, da je otrok v redu. Ampak problem je vrtec. Šest mesecev je jokala vsako jutro ko sem jo peljala, potem ko se je zdelo da se je navadila-ni več jokala ampak se ne pogovarja z nobenim, z otroci se ne igra, noče risati skratka ne sodeluje. Uzgoiteljice pravijo enkrat da je vse v redu, enkrat da se ni hotela igrati ali karkoli so delali… in ko njo uprašam zakaj to ni hotela mi pove, da ni hotela. Potem se potrudim jo prepričat, da je lepo če sodeluje in se igra, ampak naslednji dan je spet isto.
Jaz ne vem ali mogoče je to kakšno obdobje pri otricih da se tako obnašajo, ali je to kakšen revolt, ali bi bilo pametno zamenjati vrtec???

Prosim, če imate kakšen nasvet, pišite mi.
Hvala lepa

Draga mici-mak,

Če je tvoja punčka stara 2,5 leti in je že eno leto v vrtcu, pomeni, da sta jo dala v vrtec, ko je bila stara leto in pol. Če prav razumem se ves ta čas doma obnaša normalno, v vrtcu pa ne sodeluje.
Nič ne pišeš o tem, kako dolgo sta jo navajala na vrtec – sprašujem, kako dolgo je eden od vaju bil skupaj z njo v vrtcu, da je lahko spoznavala novo okolje ob vaši prisotnosti. Za otroke v tej starosti je zelo pomemben občutek varnosti, zato je važno, da takrat ko niso s svojimi starši, imajo ob sebi odraslo osebo, ki ji zaupajo. Če je privajanje na vrtec zanjo potekalo prehitro, zna biti, da se ni počutila dovolj varno in se je zaprla pred okoljem v vrtcu. To, da je 6 mesecev jokala, že govori v prid moji domnevi. Potem je prenehala jokati, a kot kaže ne zato, ker bi se privadila, temveč zato, ker z jokom ni nič dosegla. Lahko, da je vajina punčka po svoji naravi zelo občutljiva in je že dejstvo, da v vrtcu ni deležna takšne pozornosti kot doma, zanjo dovolj velik razlog, da se zapre. To je naravni obrambni mehanizem in kot kaže je ta pri njej sčasoma prerasel v avtomatizem. Brž, ko pride v vrtec, se zapre in ne sodeluje.
To so seveda moje domneve. Če se bosta odločila za zamenjavo vrtca, poskušajta najti tovarišico, ki jo bo vajina hči sprejela in ji bo zaupala. Ko je moja hči bila stara nekaj več kot leto dni, sva jo najprej dala v privatno varstvo. Gospa je čuvala samo njo. Izbrala pa jo je najina hči. Med nekaj varuškami, ki smo jih poiskali prek oglasa in jih obiskali, je hči h tej takoj šla v naročje, pri drugih pa se je držala bolj nazaj. V vrtec sva jo dala šele pri treh letih in takrat je začela pogosto zbolevati. Tudi to je lahko nezavedni obrambni mehanizem, saj ko je bila bolna, je bila s starši. Prehod v vrtec je za občutljive otroke lahko psihološko zelo zahtevna reč.

Upam, da sem s tem kaj pojasnil. Lepo te pozdravljam,

Spoštovani g. Krapež
Hajlepša Vam hvala za odgovor.
Res je da nisem vsega napisala glede tega da smo se res kratko uvajali v vrtec in tudi to je res da zelo često zboli in je prav za prav več doma kot v vrtcu. Veliko sva razmišljala o tem, ker imamo takšno možnost , da jo babica čuva, ampak sem si mislila, da je zaradi socijalizacije boljše da hodi v vrtec kjer je več otrok. Ker res je tudi, da se ji doma veliko posvečava i sigurno, da v vrtcu ne dobi toliko pozornosti, ampak sem hotela da spozna realni svet, čeprav se trudiva da sva tudi doma do ene mere stroga.
Ampak naju skrbi tudi to, da ko smo zunaj se ona rajše igra z nama kot z drugimi otroci. Verjetno tudi jaz preveč skrbim, ampak se mi zdi škoda, da je tako izolirana in upam, da to ne bo pustilo posledic v nadaljnjem razvoju.
Hvala lepa za nasvet.

Kakšnih hujših posledic za njen razvoj ne bi smelo biti, saj se pri vama počuti dovolj varno. Za socializacijo bo pač potrebovala malo več časa in to je vse.

Lep pozdrav,

Mici-mak,

razumem te, da si zaskrbljena za hčerko. Vendar, kot je že napisal g.Krapež, je to za občutljive otroke nekaj običajnega.

Tudi takrat, ko se otrok ne obnaša v skladu z našimi pričakovanji ali pa ga primerjamo z njegovimi vrstniki, mu s tem delamo slabo uslugo. Četudi se tvoja hčerka ne vklopi v skupino v vrtcu, ni to prav nič nenavadnega.

Nekateri otroci so namreč raje sami in nimajo potrebe, da bi se igrali ali družili z vrstniki. To ni popolnoma nič slabega! Glede na to, da se tako majhen otrok z vama že pogovarja kot odrasla oseba, ti mora dati misliti, da jo kot tako tudi vzemi. Če že ne more vplivati na to, ali bo šla v vrtec ali ne, ji pusti vse ostale odločitve v dnevu. Drugače se bo še bolj zaprla pred vsemi. Veliko staršev namreč kar določi, kaj bo njihov otrok jedel, kaj se bo oblekel, pa “zdaj gremo na obisk k temu in temu in pika”..itd.

Ne zamenjaj vrtca, zamenjaj svoj odnos do tega problema. Pusti ji, da je točno taka, kot je in da se bo lahko počutila varna. Ti moraš biti vedno na njeni strani, ne na strani vzgojiteljic (češ “lepo bi bilo, če bi se igrala..”).

NI ti potrebno biti stroga – bodi samo ljubeča. Otrok ne vzgajamo s strogostjo, vzgajamo jih s svojim zgledom in z ljubeznijo.

Saj jo imaš rada točno tako, kot je, a ne?…..

Pozdravček,
Amedea

Pozdravljena,
zahvaljujem se za lepe besede in nasvet in seveda jo imam rada takšna kot je in je ne bi zamenjala ali spreminjala za nič na tem svetu.
Še en krat havala
LP.

Hvala Vam lepa, da ste vzeli čas in mi odgovorili,
Lepo Vas pozdravljam.

Po mojem bi bilo dobro, da se pogovoriš o tem z vzgojiteljico in da poskusita narediti nekakšno “strategijo” o tem, kako bi se jo čimbolj vključilo v igro z ostalimi sovrtčančki.

obstajajo igrice in podobno, tako da bi se tudi ona zabavala in počutila bolje. so igre ki so narejene nalašč za socializacijo. nekako pa je fajn če bi tudi ona vedela, da je dobro če se poskusi vključiti v igro.