filip0509,ti si tako zelo NAIVNA in tvoj to ve in točno ve kako te bo obrnil in pregovoril, da on ne bo kriv kao.
prvo ko prvo moraš sama pri sebi razčistiti kaj je za tebe sprejemljivo – laži, gemblanje …. in iz tega potem izhajaj. Je takšno življenje v večnem strahu kaj bo še prišlo zate sprejemljivo? Je sprejemljivo za tvoja otroka? Si sploh znaš predstavljati v teh časih posledice neumnosti, ki jih tvoj počne?
Mislim, da ne in boš lepo počakala, da skupaj z njim in otroci zdrsiš v prepad.
Vsak izgovor, ki so ti ga položili na jezik, ti je dovolj za opravičilo za njega, celo si pripravljena na to, da prevzameš ti odgovornost, kao kolko si pa ti zapravila. Ali je on prevzel odgovornost in posledice? Ne, on nadaljuje s svojimi dejanji, ti se pa sekiraš. A veš, da zaradi tega zboliš? Si slišala za avtoimune bolezni, ko se telo upre, ker ne zmore več?
Premisli o tem, poišči si pomoč. Pokličeš lahko tudi na SOS telefon, kjer je klic brezplačen in anonimen. Poišči si informacije in verjemi takšni se ne spremenijo NIKOLI.
Vse to ti pišem iz svoje podobne izkušnje, ki sem jo drago plačala jaz in moji otroci. Srečno.

Mislim sicer, da ti zelo uspešno meče pesek v oči, ampak dobro, ne morem vedeti, ker nimam vpogleda v vajine finance.

Rešitev je preprosta. On svojo plačo takoj nakaže na tvoj račun, zase obdrži 200 evrov žepnine, od česar bo sto evrov namenil za pokrijte limita. Če ni odvisen od gemblanja, bo z njim prenehal jutri, to je itak čisto metanje denarja stran.
Ko ga pošlješ v trgovino, mu daš keš na roko.
Ponižujoče? Mogoče. Ampak kot vidiš, z denarjem ne zna, laže in igra na srečo. Upam, da vam ni kake plombe nakopal na stanovanje, mafijci ne rabijo overjeno od notarja.

Najlepša hvala za odgovore.
Minilo je nekaj časa in dobila sem širši vpogled v zadevo. Iz mojega prvega pisma izhaja problem z zasvojenostjo. Ko sem preverila celotno stanje, mislim, da gamblanje ta trenutek ni prvi in tako velik problem, kot izpostavljate – zakaj? V celem letu ja na stavah zapravil max 50. eur (sem preverila). Sedaj sva se dogoorila za to da imam jaz vpogled v vse finance in da mi on pove vse, kar je takega in kaj se je zgodilo? Komaj sem malo prišla k sebi, že na njegovem računu zagledam izvršbo in sicer od računovodskega servisa za tri neplačane položnice. Kar je rekel potem, da je poravnal in iz izpiska je bilo vidno da je res, vsaj za 2 položnici plačal, ene pa ne. Na servisu so rekli, da bodo preverili in da oni tistega niso nič prejeli, itd…

Kar je pa problem, je pa to, da sva se mi2 dogovorila, da mi bo povedal, ko se mu bo kakšna takšna stvar zgodila itd. in ko sem ga vprašala kje ima sklep o izvršbi mi gladko reče, da on ni ničesar prejel. To mi je zatrjeval cela dva dneva…meni je pa to največji problem, ker mi laže v faco, pa če ga prosim, da naj mi prizna še kar taji (pa čeprav točno poznam pravila poteka izvršbe in vročanja in je minimalna možnost, da mu res ne bi bilo vročeno oz. bi prišlo do fikcije vročitve – on ve da poznam postopke, pa kar laže…) Jaz ga sploh ne štekam. Vedno mu dam še eno šanso in mu rečem: povej mi, jaz vem, kaj je oz. da nekaj je, samo hočem to slišat iz njegovih ust! In to me najbolj boli, da kljub vsem dogovorom in prošnjam še naprej laže in pri tem ve, da me prizadane. tako da trenutno spet ne govorim z njim se delam da ga ni, spal je na kavču, ker me zdela da me ima tako za norca in za neumno: Ni problem v gamblanju ampak v LAŽEH. Da bi mi kake dolgove nakopal se niti ne bojim, ker živimo v mojem stanovanju, rekel je, da bo avto name napisal, kakega premoženja drugega pa itak nimamo. Grozno pa me boli, ker se mi je spet LAGAL. Pa ga ne morem postavit na cesto. Enostavno kljub vsemu vidim, da me ima rad (pa mi lahko še enkrat tukaj napišete, da me nima, ampak stavri niso črno bele in obenem ne verjamem, da je kdo lahko on tak igralec, bi se zmogel pretvarjati 100%, pa nima nič od tega oz. bi imel dosti več če bi mi povedal iskreno. )

Sploh ga ne morem razumet, ker sem mu rekla, da s tem svojim laganjem (in ne s tem, da ne plača računov – to bom od sedaj naprej tako ali tako prevzela jaz) uničuje našo družino in mene. Pa se zgodba ponovi. Očitno se človek res ne spremeni in bi ga streznila edino, če ga postavim pred vrata…
Zaenkrat samo ne komuniciram, in ga na nek način tako kaznujem, ker enostavno ne zmorem niti ga ne želim (še) zapustit, jaz sem imela zgodbo,da sta se starša dlje časa skoraj ločevala, dokler ni mama fejst zbolela, potem pa se je vse spremenilo in sem tedaj tako trpela, da bom najbrž še marsikatero požrla, preden bom svoje otroke spustila, da bosta živela brez očeta.
Skratka sedaj prosim, če imate kakšen nasvet glede lažnivca in ne glede odvisnosti.

Hvala +lp,

Tole ravno ni kazen, mogoče je za žensko, ki rabi govorit ;), za moškega sigurno ni. Sedaj ima vsaj mir pred teboj in tvojimi obtožbami.
Laže zaradi strahu pred (tvojim?) odzivom, če bi povedal resnico. Zakaj ga je strah obtožb, zakaj čaka tako dolgo, da se ujame v situacijo, da mu je laž edini izhod…… to je pa druga zgodba.

S čustvenim izsiljevanjem ne boš dosegla ugodnega rezultata, ne boš rešila vajinih težav.

Kaj pa potem, ali imam samo opcijo da ga steram ali da se delam da nič ni? kaj še lahko – svoje občutke sem mu pojasnila, zakaj se tok boji pa res ne vem, ker jaz tudi če se razkurim, ne traja dolgo.
In ne, nima miru pred mano, jaz verjamem, da bi rad da se delam, daje vse ok, kar pa ni ker skače okrog mene kot pritegnjen, samo jaz ne želim tega, sem mu že povedala da ne pomaga prosjačenje in leporečenje (ko mi reče lubica rada me mej, ali pa zadnjič je bil en tak krasen primer, ko je rekel naj razmislim kako bi mi bilo žal, da se takole kregava, če bi se npr. njemu jutri kaj zgodilo -nisem vedla ali naj bruham ali naj ga užgem…). Očitno mi res ostane samo še to da mu rečem, da naj si najde nek dom drugje, pa pol da vidim, kje sva. Ampak nisem še čustveno tok daleč žal,da bi to naredila, verjetno bom mogla še en kup pi*darij prenest preden bo plafon…

Ne, ne rabiš se več slepit, sedaj veš kakšen je tvoj partner, sedaj ga šele (zares) poznaš, prej si si samo domišljala 😉
Verjela si sebi, da njegove besede držijo, da so resnica in si bila pomirjena(?), sedaj tudi če ti pove 100% resnico ne veš več pri čem si. Nikoli ne boš mogla imet toliko kontrole nad njim, da ti ne bi mogel še nekaj (“pomembnega”) prikrit in to te ubija. Ubil je tvojo vero vanj in ti na ta način sesul tvoj/vajin svet.
Kaj si ti želiš od partnerstva veš le ti, če zmoreš s tem živet, da nikolil ne moreš o partnerju vedet “vsega”,… sploh pa a, ti si njemu povedala vse, čisto vse? 😉 Ničesar ni več kar še ne ve?

Če njegove laži ogrožajo vaš (dužinski) obstoj, potem je po moje odločitev bolj ali manj na dlani, če se s temu da živet, potem pač sprejmi dejstvo, da si šla v zvezo z neko nerealno predstavo o svojem partnerju in si ga šele sedaj resnično spoznala…. In sedaj bi ga najraje zavrgla?

On_

Res sem prava hudoba, ker imam mnenje, da je zaupanje nek temelj za odnos in funkcioniranje družine.

Ampak maš pa prav a veš. Meni ni da bi zavrgla vse skupaj in zje**la celo družino, ki drugače zelo dobro funkcionira. Rabim pa verjetno čas, da se sprijaznim z “novim” možem. Mislim, da ga bom še vedno lahko imela rada, ampak zdaj, ta moment me jeza preveč megli, da bi lahko to zagotovo vedela. Ker nisem pa pripravljena živeti v zakonu kjer ne bi imela rada svojega moža in ne bi imela občutka da me ima on rad.

Hvala za odg.
lp,

filip0509
glej, nihče ni popoln. Tvoj mož pač ni sposoben priznati, da je naredil napako in se zateka v laži.
O vzrokih lahko le ugibamo.
Lahko gre za nizko samopodobo. Morda hoče biti popolen, pa ga ubija, ker to ni.
Morda je copata in si ti tako dominantna (ali pa tudi čustveno tako zelo občutljiva), da ga je strah napake, kot bi bila ti potem (pre)stroga/(pre)preobčutljiva kot sta bila morda njegova mati ali oče
(ali je imel v družini zelo dominantno avtoritarno/ali pretirano občutljivo osebo).
Morda je tipičen molčeč moški, ki se zna (ali se mu ne da) skomunicirati vse resnice in se zateka v njihove poenostavitve (bele ali črne laži).
Morda mu manjka občutek varnosti in ga je strah, da ga bo storjena napaka stala razmerja ker te ima res rad in se ti boji povedati resnico, ker vedno ZNORIŠ (ali ima le on tak občutek, da ga priviješ).
Morda (in običajna razlaga na tem forumu, kar pa se mi zdi še najmanj verjetno) je resnekoliko ali več kot nekoliko patološki lažnivec, da laži rabi kot kleptoman rabi drobne predmete, čeprav jih pravzaprav ne potrebuje. To je lahko bolezen, a se lahko omili (če se bo počutil varnega!!)
Glej, da razmerje funkcionira bodo rekli, da morata biti zrela oba partnerja; glej jaz pravim, da je eden od nju lahko nekoliko nezrel (na določenem področju), če drugi tu prevzame več odgovornosti. Zaenkrat, če sem prav razumel,so se laži (in problemi) vrtele le okoli (izdatkov) denarja.
Denar in premoženje imaš očitno več ali manj v svojih rokah. Glej, sicer ni lepa primerjava, ampak morda ti bo pomagalo, da ga na tem področju gledaš kot opravilno nesposobnega mladoletnika ali kot moškega “blondinca”, ki pač nima pojma o denarju, ampak srček saj se ti ni treba ukvarjati z njim, se bom že jaz, saj tako dobro počneš druge stvari (in mu lahko poveš, kje je dober). Denar ni najpomembnejši v razmerju, najpomembnejša je ljubezen do tebe in otrok in to, da ti pomaga doma pri delu, da imata skupne teme , vključno z spolnostjo in druge stvari, ki delajo družino. Če ti da od plače za položnice in hrano in druge skupne stroške. Lahko naenkrat ali sproti, mu tudi ti lahko pustiš dihati. Saj je (objektivno gledano, čutiš lahko drugače) vseeno ali bo tistih 100 evrov žepnine zapravil za cunje, za izvržbe ali v kazinu ali pa te bo celo presenetil z darilom . Pusti mu malo maneverskega prostora. Koliko je seveda odvisno od tega kako bo izpolnjeval naloženo. Kaznovanje z nekumunikacijo je NAPAČNA POT. Prava pot je postavitev meril, naj ti da del plače, potem pa TI PLAČUJ RAČUNE. Tudi denar za v trgovino mu lahko daješ sproti. PO mojem mnenju ga tudi s prepisom avtomobila ni treba mučiti (ali pač. če imata zelo dragega – a sam tako daleč ne bi šel, avto bi že tvegal).
Problem pa je, če se laži širijo še na druga področja. Izguba zaupanja je huda stvar.
Ampak, če te ima rad in se očitno zaveda svojih napak/pomanjkljivosti in še več, je pripravljen na to, da se popravi oziroma manj spravlja v skušnjavo, na tvojem mestu ne bi metal puške v koruzo.
Nobeno razmerje ni popolno. In tale vajina težava se meni od zunaj ne zdi nepremostliva. Ne veš, koliko najboljšega lahko ljubljena oseba naredi za svojo ljubezen. Malo sprosti sceno, se pohecaj na njegove napake, ga spodbujaj, če jo bo naredil namesto na tri mesece na pol leta, ga spodbujaj in pohvali, če je en mesec ne bo. In ga nagrajuj s korenčkom ne kaznuj s palico.
Seveda je možno, da se ti na koncu ne bo izšlo. Ampak je razlika, če poskusiš vse in še malo več, da bi se, ali pa če obubaš takoj.
Navijam za vaju, da zmoreta in da vama bo uspelo. Pa še to veliko bolje je, da pravila igre določita skupaj, kot če mu jih vsiliš. Moški imamo svoje dostojanstvo in svoje meje. In pazi, da ga ne boš obsojala po krivem.

Uh, en dec, kako si pa tole dobro razmislil.
Si oddan?

Barbara, hvala za kompliment :-))
Sem ja, saj veš, najboljši fantje (beri desci) so že … (beri zasedeni).

Za hip sem pomislil, da se celo poznava.
Če je kratica priimka prava sva se morda skupaj učila enega
najlepših tujih jezikov in se vidiva ter poklepetava vsake tri kvarte (2x na leto).
Če ne (tvoj priimek se ne konča na -elj)
so te štiri vrstice nerelevantne.

Barbara, hvala za kompliment :-))
Sem ja, saj veš, najboljši fantje (beri desci) so že … (beri zasedeni).

Za hip sem pomislil, da se celo poznava.
Če je kratica priimka prava sva se morda skupaj učila enega
najlepših tujih jezikov in se vidiva ter poklepetava vsake tri kvarte (2x na leto).
Če ne (tvoj priimek se ne konča na -elj)
so te štiri vrstice nerelevantne.[/quote]

Škoda in žal ne 🙂

ja moram rečt, da bi blo fino, če bi imel moj tudi en delček tega kar ima en dec…. mislim jasno tega kar pokaže na forumu…in mislim, en dec da si res dobro napisal in zadel…verjetno sem res postala precej zatežena…finance zame nikoli niso bile moja močna stvar, ampak bojo počasi postale… 😉

lep pozdrav!

Hvala filip0509 🙂

Sploh ne mislim, da si zatežena. Prav nasprotno. Osnovni problem(ček) je pri možu, ti mu lahko le bolj ali manj uspešno pomagaš oziroma primerneje odreagiraš. Si dovolj močna in z željo stvari spraviti v red. Finančna šlamastika partnerke bi tudi mene vrgla iz tira. :-((
Predvsem imam občutek, da imaš moža rada, kar je najpomembnejše. Pokaži mu svojo ljubezen. Glej sedaj so prazniki in lepa priložnost, da se kot družina umirite, da si z možekom kaj lepega privoščita (pa ne mislim dragega), da zvabita nasmeh svojemu otroku in postavita dobre temelje za naslednje leto. Dom iz bivališča pa navadno naredi ženska ampak moža lahko tudi “not potegneš” v tole praznično vzdušje, da bo prijetno in veselo. Položnice gresta lahko skupaj plačat 🙂 , potem pa si kaj privoščita (obisk najljubšega lokala, družinski pohod v naravi…). In ne pozabi nam poročati, upam, da se stvari obrnejo na bolje.

Prav žal mi je zate, ko še naprej siliš ostati v tej zvezi, prevzemaš krivdo nase, da njega ščitiš in ga delaš lepšega v svojih očeh. On ogroža obstoj vaše družine in dokler ne boš po njegovi zaslugi padla hudo globoko, morda celo tako, da ne boš več videla izhoda, kar se ti bo zgodilo morda zelo hitro, morda šele čez leta (zagotovo ser ti pa bo!) se v tvoji glavi ne bo nič premaknilo ….. žal je tako pri večini žensk, potem pa jamrajo kam so se spravle in da ne morejo več živet …..
ja, poročaj kako “živite” …..