Laže glede denarja in še česa
Pozdravljeni,
no na koncu sem se odločila da pišem sem. Morda dobim kak uporaben nasvet, ker res ne vem več kako ravnat v zakonu.
Torej imam moža, s katerim imava majhne otroke, oba z možem sva zaposlena. V lanskem letu sem ugotovila, da je mož lažnivec in hinavec in da je očitno njegov glavni moto: kar ne veš ne boli (to da ima to načelo mi je bilo jasno, že ko sem ga spoznala, pa dobro, marsikdo je kdaj tako ravnal). Skratka pred dobrim letom sem ugotovila, da mi prikriva, kje zapravlja denar (itak ni nikoli dovolil, da bi mu pogledala bančni izpisek), pa se nisem pritoževala, dokler ni nastal problem ker se kredit ni odplačeval, ter se niso bile 7 mesecev plačane položnice za vrtec ( sva imela tako porazdeljene stroške, da je on prispeval v proračun več, ker pač več zasluži ). Ko sem se začela poglabljati v zadevo, sem ugotovila, da je imel neke naložbe (s katerimi nisem bila seznanjena!), s katerimi je precej izgubil. Ko sva se usedla k pogovoru je nesramno dolgo tajil (in me imel za neumno, tako da sem se res spraševala s kakšnim človekom sem poročena). Bila sem neskončno nesrečna, da se je izkazal za takega, pa čeprav ,poudarjam, vem, da me ima zelo rad in jaz njega tudi, za otroke lepo skrbi, ponoči vstaja, kuha, skratka brez te hibe, ni da ni. Če ne bi bilo tega bi rekla, da smo imeli pravljico (čeprav smo živeli čisto vsakdanje življenje). Potem ko sem izsilila, da vem kaj se je zgodilo, da ne plačuje, da je izgubil denar,mi je po hudih mukah (namreč še vedno se mi ni vse seštelo in sem tako dolgo težila, da je prišlo na dan, še ostalo) priznal,d a je nekaj zapravil tudi v online casinoju (ruleta). Ker je želel popraviti zadeve, je rekel, da bo naredil kar želim in bilo mu je ful hudo, oba sva jokala in kar nekaj časa je trajalo, da sva prišla na neke normalne tire, strinjal se je s tem, da mi dopusti vpoglede v račun, pa daj jaz z njegovega računa plačujem tisti del položnic, ki spadajo v njegov del), ter se skupaj z mano udeležil zakonskega svetovanja. Menda mi ni povedal zato, ker je rekel da bi jaz čisto popenila (ampak sem mu povedala, da s tisto naložbo bi verjetno soglašala, če bi vnaprej vedela, jasno da bi bila besna, če bi naknadno izvedela, da je izgubil denar brez mojega vedenja, z gemblanjem pa seveda ne bi soglašala pod nobenim pogojem –ker glede na to da je skušal izgubljeni denar na tak način nazaj dobiti, in ga samo več zgubil ob tem pa neplačane položnice… odvisnost?). No minil je čas, jaz ga nisem neprenehoma kontrolirala, do zadnjič, ko sem slučajno ugotovila iz pošte (ki jo je mimogrede spravil), da ima 2 izvršbi (eno od zavarovalnice in eno od mobilne telefonije, sicer niso neki veliki zneski, ampak za pol plače pa je) in potem raziskujem dalje, najdem, da je gemblal (za minimane zneske cca 50 eur na mesec zapravi) že 3 mesece po tem , ko sva prvič imela »štalo« in je tedaj dejansko še hodil k svetovalki (se pravi da ježe tam hlinil vse skupaj). nakra sem bila še nekoliko dejavna in sem odkrila, da si je na nekem svojem računu (saj pravim, nisem ga non stop preverjala, se mi je zdelo preveč poniževalno) povišal limit za celo povprečno plačo in pol. Tako da trenutno sem ga postavila pod vprašanje, če mi ima kaj za povedat in je zanikal, ko sem mu pojasnila, da nekaj vem se je zgovarjal,d a sem jaz kriva, ker potem burno odreagiram, in da bo on rešil zadeve na svoj način (toliko glede izvršb, nisva pa še razčistila,da vem za gambling in limit, ker me je čisto frapiralo vse skupaj). Tako da sedaj ne govoriva (razenh nujnega glede otrok) že par dni, doma mi je grozno bit, če ne bi bilo otrok, bi se že zdavnaj spokala za kake 3 tedne na samo. Tamali otrok je tud že čisto živčen., sama pa ne vem kaj narest,kako se obnašat. na čevelj ga še ne bi rada dala, hkrati pa tudi ne vem, kako naj mu pokažem, da takega neiskrenega in zahrbtnega obnašanja ne toleriram in da sem že v prvo mislila resno. Očitno je, da ne spoštuje mojih čustev niti malo. Razen kakšen radikalen ukrep mi prav nič pametnega ne pade na misel, zato vas prosim za pomoč.
Hvala.
p.s.
Bogve kaj bi vse prišlo na dan, če bi še kaj raziskovala.
In res ne vem a sem tako grozna baba, da se mož takole laže in mi skriva, dejstvo je, da je on prvovrstni slabič (ki ga imam pač rada) ampak, kako se zaupanje povrne, nimam pojma.
Huje bi bilo edino še če izvem da me vara (niti se pa ne bi več temu čudila – je v prejšnji vezi to delal…)
Niti mi ni jasno, kako je lahko nekdo kljub vsemu temu še zares dober človek (ker je) , sam se pa sicer ima za nekoga, ki se upa vse naravnost povedat…
svaka ti čast, takele poste najraje berem. Vedela si, da laže, vara in prikriva, ampak še vedno je bil najboljši zadetek zate.
lahko bi še pol ure pisala o tvojem značaju, ampak nima smisla.
Tvoj mož je zasvojen z gemblanjem in to je huda odvisnost. s tem se ukvarja Sanja Rozman. Če se želi spremeniti, naj se dogovori za sestanek z njo. To bo pomeni garanja za oba.
če pa se problemov ne bosta lotila, pa te čaka pot do pekla in nazaj. Ubogi otroci.
To da si upa naravnost povedat ne drži, kot si ugotovila sama.
Zakaj se zlaže tudi vemo. Ne laže zato, ker bi mu to bilo “fino” laže zato, ker se boji reakcije, ki bi jo izzvala resnica, od tod tudi njegov glavni moto: kar ne veš ne boli. Da mu ni veliko mar zate (za vas) si lahko tudi prepričana, ker dela le tisto kar mu prinaša očitno korist. Pomaga v gospodinjstvu, otrocih, da si s tem kupi mir, da lahko naprej neovirano počne stvari, ki ga osrečujejo, polnijo z adrenalinom. Zasvojenost bo kar pravi izraz za to 😉
Ne vem kaj bi ti lahko pametnega svetoval glede na to, da sta bila na nekakšni terapiji. Škoda, da si si postavila tako nizka merila zaupanja in na tej osnovi šla v zvezo, zakon z nekom, ki rabi “policaja”, da ne zabrede.
Kakšen center za odvajanje odvisnosti bi bil pravi naslov zanj, ker njegov način razmišljanja ne sprejema odgovornosti za svoja dejanja, kar izvira iz njegovega otroštva in vloge njegovega (odsotnega) očeta pri tem.
Dolga zgodba.
Ne kaže drugega kot ultimat – ali ločitev ali zdravljenje odvisnosti. Pa finance prevzemi popolnoma v svoje roke, on dobi le žepnino. Vse moraš postaviti na kocko, če ne boš dovolj trdna, se ne bo spremenilo nič.
Če se ne strinja, pojdi čimprej stran – ta človek se je že navadil laganja, varanja, neiskrenosti in nikoli ne bo boljše.
Za začetek malo poguglaj “zasvojenost z igrami na srečo”, pobrskaj po forumu Zasvojenost in mogoče svoje vprašanje zastaviš tam, ker ima tukaj večina bolj malo izkušenj na tem področju in s težavo, ki jo ima tvoj mož. Se bojim, da je ta veliko večja od tega, da bi bil zavestni lažnivec in hinavec. Za začetek dva splošna linka, morda v kakšnem delčku prepoznaš svojo situacijo, da se boš lažje orientirala naprej:
http://med.over.net/forum5/read.php?16,5961059
http://www.viva.si/Zasvojenost/3665/Zasvojenost-z-igrami-na-sre%C4%8Do
Prav kakor pravi Jan: ..mama ni ji dala upanja in oče jo pozabil je objet…. si tudi ti pripravljena za drobtinice ljubezni in naklonjenosti, ki jih lahko dobiš, prodati svojo dušo. In še svoja dva otročka povrhu. Samo pomisli, kakšen vzgled imata pri svojem očetu.
Praviš, da te ima rad??? Figo, pa rad. Strahopeten, izkoriščevalski, zasvojen izgubljenec… Le kakšna je ženska duša, ki lahko ljubi takšno kreaturo od moškega?
In samo ne reci, da te ni še nihče na to opozoril.
Takoj moraš prenehati ravnati na način, ki mu vse to umogoča in ga na nek način še nagrajuje. Ali ti z svojimi dohodki krpaš njegove dolgove, mu nudiš razumevanje za njegove izgube, bdiš nad njegovo denarnico….. Prosim te. Pa kakšnega očeta si izbrala svojim otrokom.
Takoj moraš nastopiti, odločno in ultimativno. Itak pa imam malo upanja, da se bo sam izkopal iz tega. Potreben je temeljitega zdravljenja in tudi ti z njim.
Želiš dobro vsaj vajinim otrokom? Potem ukrepaj takoj.
Filip o5o9. Tvoj mož ima šibko točko, ki se imenuje ravnanje z denarjem in/ali igre na srečo.
Mislim, da je praktično najbolj učinkovit način, da ti daje svojo plačo in dobi le žepnino oziroma te prosi za konkreten izdatek, ki ga potem preveriš.
Torej ultimat. Še bolje, če stvar napelješ tako, da bo to sam predlagal oziroma se tako odločil.
Prav tako pazi na skupno premoženje (morebitne hipoteke na skupno stanovanje) in podobno.
Vsekakor pa bo moral odvisnost sam spoznati (to očitno je že, če hodi na svetovanje). Poleg tega bo moral spoznati, da ni finančnih bližnjic v življenju, večina ljudi si morajo vse zaslužiti sami.
Jaz ne bi rekel, da je sicer slab mož, a na tem področju, ki je pomemben je res na stopnji otroka in rabi pomoč. Seveda je možno, da se vama ne bo izšlo, ampak če boš vložila še nekaj naporov (morda si jih že dovolj ali po mnenju nekaterih še preveč). Glede na to, da hodi v službo in skrbi za otroke pa ni metati puške v koruzo.
Moram pa reči, da bi me naložbe v katerih je precej izgubil skrbele. Morda je bil kazino le zadnje srtedstvo za reševanje tega in ne gre za odvisnost, ampak le za enkratno napako (poslovno , ali izdatek za keterega ga je bilo pač sram priznati).
Laž morda pomeni tudi to, da mu ni vseeno zate, da te poskuša obvarovati. Jasno, napačna pot, prava je odkrit pogovor, a je tudi težja in mu je morda zmanjkalo poguma.
Srečno, kakor koli se odločiš. S tvojim značajem je pa vse v redu, brez skrbi. jasno pa, da boš dobila kup nasvetov, vrzi deca prec ven, ker je za na opdad od velikega števila mon-ovk. jaz pa pravim, tudi če je le 5 % možnosti, da se popravi, se splača poskusiti. ne le zaradi njega in vajinih majhnih otrok, pač pa tudi (in zate predvsem tudi) zaradi tebe same. Da si ne boš nikoli očitala, da bi bilo lahko drugače.
hvala, hvala, en dec!
res sva se včerj pogovorila in se je izkazalo, da limita ni zagemblal, ampak ga je zapravil za razne druge izdatke. Za nas. Saj to je res, da sebi nič ne kupi, nima dragih hobijev, izračunala sem, da je za celo leto v kazinoju zapravil 200 eur in jaz vec zapravim za obleke ali kozmetiko na leto. Limit je šel dvugnit, ker mu je zmanjkalo in ga jaz nonstop v trgovino pošiljam… saj to je res, samo je pa tudi res, da če ti nekdo ne reče, in nimaš nadzora koliko se porabi, potem pač rečeš pejd po kruh in mleko…ja pa kakšen priboljšek tudi. Ampak če je treba za to limit najemat, pač ne bomo biftkov jedli pa še česa.
Očitno mi ne more rečt, ne nimam, ne morem it, očitno se pa le brez problema zlaže v obraz. Ne razumem tega. Vsrcu sem mu že odpustila, žal ali pa na na srečo. Sicer v včerajšnjem pogovoru so bile tudi blazne nebuloze (da dobi blokado ko ga vprašam naj mi pove po resnici…sem rekla da blokada ne šteje, razen če mi ne dokaže neprištevnosti. Mislim, da moram imeti kontrolo nad stroški pa bova probala nekako vozit pa pooblastila na računih. Čeprav ne morm razumet, ko pravi,da ko je bil študent je prišparal in vedno znal z denarjem, odkar je z mano, pa ne duha ne sluha???
Očitno je, da je vsako opravičilo za moža dobrodošlo in sprejeto, pa tudi če ga pes na repu prinese.
Ne veseli se prezgodaj. Kakšen obup te je pripravil, da si napisala prvo pismo? Ja, le spomni se, kajti te občutke boš z njim v življenju srečevala še mnogokrat. Nikakor ni tako enostavno kot pravi kakšen mimoidoči dec.
Da bi ti pazila na denar, ki ga je sam zaslužil!? In to zato, ker mu ni mogoče zaupati, kako ga bo porabil!!!??
Boš čez leta takšnega moškega še lahko ljubila?
Daj, prebudi se že.
No, pa smo malo dlje. 200 evrov v kazinoju na leto očitno (vsaj zame) ni odvisnost (bolje kot cigarete ali alkohol). To je hec zabava, kot igranje lota. In zato spreminjam svoje mnenje o nadzoru njegovih stroškov (zadovoljna milamadona?)
Filip o5o9. S partnerjem imata skupen problem. Načtrovanje stroškov.
V praksi izgleda tako, da sofinancirata (lahko v premosorazmeju z zaslužkom, če je večja razlika) ali vsak pol skupnih stroškov (stanovanje, hrana, skupne položnice), skupne prihranke in projekte kot so počitnice, nakupi pohištva … Lahko data na skupni kupček ali pa plačujeta vsak pol. Stiktno vsak račun.
Kar pa od tega ostane enemu ali drugemu je pa popolnoma zasebna stvar (ali obleke, ali kozmetika, ali hobiji ali kazino) in se jo lahko deli s partnerjem ali pa tudi ne.
Filip o5o9 to v praksi zgleda tako, da ko ga pošlješ v trgovino, in on plača, plačaš polovico, ko pride iz trgovine (in da imata v mislih koliko je to na mesec).
Pa položnice je tudi za sproti plačevat a ne?
Vsekakor pa je to skupen problem. In stvar okoli katere se je za pogovarjat.
Seveda, čeprav ni odvisen od iger na srečo in ne zapravlja zase, bodo še vedno nekatere monovke svetovale, da je za na odpad, že zato, ker se ti je nekoč zlagal. One se niso nikoli. Jaz sem se v življenju tudi kdaj (kaj manjšega) zlagal, da je bil mir in sem zato manj strog. So bele laži, so laži s katerimi preprečimio, da bi bil kdo ranjen, skratka neškodljive laži, lahko tudi od strahu pred odzivom. Zato je dobro, da pride mimo tega ultra feminističnega peskovnika še kakšen mimoidoč dec, da se sliši še druga stran. Čeprav se nisem v ničemer postavil na stran tvojega moža in ga v ničemer nisem zagovarjal. Izhajal sem le iz tega, kar je dobro zate.
Laž vedno nastane od strahu pred odzivom in glede na “življenjski moto” partnerja od avtorice mu jaz ne bi ravno 100% zaupal po enem pogovoru v katerem se je malo pokesal.
Laž je laž pa bila bela, črna ali mavrična. Sploh pa kdo sodi o njeni barvi? Tisti ki se zlaže ali oni drugi?
Lahko je kdo tudi barvno slep…. 😉
Igranje v igralnici/lota na eni strani in (mesece) neplačani računi na drugi….. belo se je lagal kar precej časa tale “dobri mož”.
Verjetno ga ni kar za pognat čez prag samo z nekimi dobrohotnimi milimi ukrepi tudi ne bosta prišla nikamor, le podaljšala bosta agonijo. Postaviti morata odnos na novo, na neke druge (brezbarvne) temelje, kar pa sploh ni enostavno. Pa ne, da bo eden policaj drugi bo pa tuhtal kako bi izigral prvega… :/
V čem je sedaj sploh problem? Najprej je bil problem moževo zapravljanje denarja, potem pa si ugotovila, da si ga sama več zapravila, kljub manjši plači? Si malo zatisnila kakšno oko ali pa tebi uhaja denar izpod rok, za to pa kriviš moža? Kdo bi vedel. Zdi se, da mož laže tebi, da pa to še ni dovolj, si lažeš še sama. Škoda, vredna si kaj več, škoda, ker se tega ne zavedaš. Podzavestno veš (zato tudi čutiš konflikt, negativne občutke v sebi), ozavestila pa še nisi, sicer bi nekaj ukrenila.
Tako kot se možu zdi lažje načelo, “kar ne veš boli”, se zdi, da zate velja, “kar veš, ne boli, ker je tako bolj udobno, čeprav trpim”.
Prav nihče ni rekel, da je njen mož za odpad. Vsi vemo, da tako na easy pa res ne gre 🙂
Avtorica je izrazila svoje strahove, ki se mi zdijo dobro utemeljeni in mi smo ji le povedali, kaj lahko pričakuje.
Obstaja vzrok za posledice, ki se oglašajo. Vse skupaj pa je odlična priložnost za osebno rast mlade družinice. Potrebno je le narediti prvi korak.
ce ti opisem izkusnjo prijateljice z zasvojenim mozem, bos zacela razmisljati ali.mu bos sploh dala se kaksno sanso. to je zelo huda odvisnost. ona ni vedela do zadnjega kaj se dogaja z njim, vecerni izhodi, prepricana da jo vara
nakar rodi, se spremeni on za 360stopinj, cez noc odide, se ne briga vec za sina, ugotovi da je na varcevalnem racunu nula..
in se ze par let drkata po sodiscu, komaj iztera od njega prezivnino za sina, ona ga sploh prepozna ne vec, cez noc kot drugi clovek prej pa ljubec, najbolsi moz na svetu
Zavedam se tega, Marko, preveč zapravim za določene stvari, predvsem pa se zavedam, da nikoli ni samo ena stvar problem. Stvari so med seboj povezane, nič ne dvomim, da bi bil tudi on ob ženski z drugačnimi potrebami in željami precej drugačen. Vsekakor pa bom vztrajala, da se bo gledalo, koliko zapravimo na mesec. Čeprav, naj povem, morda ste prej drugače brali – večina 80% plače gre za položnice kredite hrano…tko dani ne vem kaj manevrskega prostora.
:))) ti odgovarjam – to je pač najbolj črn, a tudi možen scenarij, čeprav se mi ne zdi hudo verjeten. verjamem mu, da igra v kazinoju za hobi, in ne verjamem da je v njegovem primeru odvisnost. Pravi, da lahko kontrolira koliko denarja bo tam položil. Do sedaj se je izkazalo za res, v letošnjem letu. Poznam tudi jaz primere ko so si zavozili življenje z igrami na srečo.
Hvala za odgovore. Včasih pomaga in se lažje orientiraš, če dobiš mišljenje nekoga 3…Mislim, da ga “čez prag” res še ne bom pognala. Drugače me pa ni strah, da bi zapravil neko naše premoženje, ker ga nima, vse kar ima je vložil v stanovanje mojih staršev.