Pozdravljeni, zanima me vaše mnenje o teh kvazi terapevtskih skupinah, kjer se dobivajo oz.so se dobivali 1x do 2x na teden. Naj mi prosim nekdo razloži, kakšen je filing, da govoriš o svojih travmah pred vsaj 10imi ljudmi, ki jih ne poznaš in ki prihajajo iz različnih okolij, vse skupaj pa vodi novinarka in sedaj že terapevtka in ne vem kaj še vse. Zakaj to sprašujem? Ker sem jezen, da me bo razneslo. Na teh kvazi shodih, s katerih je moja draga prihajala polna energije in modrosti, se je “malo”zaljubila. Zaljubila v občutljivega tipa, ki je tako na koncu pristal v ustanovi. In to izvem slučajno, ker je preveč popila in se pohvalila oz. pojamrala prijateljici. Njene besede ji zjutraj ponovim, na začetku seveda zanika in me ima za norega in da si preveč domišljam, potem pa le izdavi, da saj ta veza tako ali tako ne bi uspela, ker je dotični odšel v ustanovo. A dej nehi! A res!? A, če pa ne bi šel, bi se pa ti draga moja, mal dol dala in se šla novo familijo??! Njen odgovor: saj ni bilo nič, sem se pač malo zaljubila in trubadurala, ker je pijana še pesem zrecitirala frendici…Očitno so te silne delavnice, na katerih dotične terapevtke dobivajo vir za svoje nove knjige, zelo priljubljene in uspešne….Počutim se kot bedak. En velik bedak, ki je tolažil soprogo v njeni depresiji, ji vse prinesel k riti, ona je bila pa malo zaljubljena. V še bolj depresivnega.

Spoštovani bedastobčutek,

razumem vašo jezo in prezir, ki ju je iz vašega posta močno začutiti. Tudi sama bi bila besna na vašem mestu, saj ste zaupali in pomagali ženi po svojih najboljših močeh, jo spodbujali, ob tem pa doživeli nehvaležnost in doživeli čustveno prevaro. Boli vas in mi je žal, da ste se znašli v tem. Najprej bi rada povedala, da o konkretni skupini, v kateri je bila vaša žena ne vem ničesar (niti to zdaj ni pomembno) in zato tega ne morem komentirati. Lahko le razumem vaše doživljanje in lahko na splošno povem svoje mnenje.

Terapevtske skupine so gotovo nekaj dobrega, koristnega in podpornega za marsikoga. Res je veliko odvisno od voditelja, pa tudi od udeležencev. Kaj se je dogajalo v oz. ob skupini, da se je vaša žena zaljubila, ne vem, razumem pa, da vas je to prizadelo in razjezilo. Vprašanje je koliko sta se vidva uspela o tem pogovarjati. Sploh pa je nesprejemljiv način, na katerega ste glede zaljubljenosti izvedeli. Meni se postavlja vprašanje zakaj se nista oz. se morda še bosta oba odločila za neko partnersko oz. zakonsko terapijo, kjer bi lahko oba povedala kaj se v vajinem odnosu dogaja, kako se počuti eden in drugi in kaj pogrešata, kaj je z ženino depresijo, kako jo vsak od vaju doživlja, iskali kje so razlogi in kaj bi ženi pomagalo priti iz tega … To, da se je žena zaljubila, je sicer nekaj,kar se lahko zgodi vsakomur kjerkoli, zelo pomembno pa je, kaj je s tem žena storila (ali je to gojila in zalivala ali zavrnila in z vami spregovorila o svojem doživljanju…?), koliko je v vajinem zakonskem odnosu uspela o tem in še marsičem govoriti, zakaj morda ni zmogla, koliko ste se vi zanimali in opazili kaj se ji dogaja, kako to, da je bilo ženi potrebno z alkoholom in še to s preveč le tega govoriti ….? Tu je ogromno odprtih tem še brez odgovorov, ki bi jih bilo dobro poiskati skupaj. Poraja se vprašanje ženinega odnosa in njene odgovornosti in tudi vajinega zakonskega odnosa in vajine povezanosti ali morda nepovezanosti, za katero sta odgovorna oba, vsak s svoje strani. Na vsem tem bi se dalo delati, če se bosta odločila.

Opisujete, da ste jezni na terapevtko in podporno skupino, razumem. Lahko je bilo tudi tam kaj ne najboljšega. Toda, na koga ste v resnici jezni? Ali na koga bi morali biti jezni, pa se je morda varneje jeziti na voditeljico in skupino? Saj veste, da tudi tisti človek ni pravi objekt…

Ne vem kako bosta reševala to zapleteno situacijo, kaj je vsak od vaju pripravljen narediti. Vsekakor imate pravico do razočaranja, jeze in prizadetosti, je pa vprašanje in vaša odgovornost kako jih boste izrazili, kako se bosta uspela vidva o tem pogovarjati in morda začela reševati težave skupaj. S pomočjo terapevta, ki mu bosta oba lahko zaupala.

Vse dobro vam želim. In glede na to, da smo tik pred prazniki, čim bolj prijazne dni.

Upravičeno se počutiš kot bedak. Bil si izigran. Skušal si ženi stati ob strani, ji pomagati skozi depresijo, jo spodbujal, naj gre v skupino, ona se pa tam zatrapa …

Prav mogoče, da se bo iz tega razvila filmsko lepa ljubezen, še bolj možno pa je, da so se preprosto sprožili neki mehanizmi, ki jih je sicer poznala iz resničnega življenja pred depresijo, a jih je ta zatrla in so se spet vklopili šele v varnem, razumevajočem okolju tihih, nežnih besed, izpovedi, iskrenosti, kazanja ranljivosti. Takšno okolje je luksuz, tega tvoja žena v resničnem svetu ni imela – pred drugimi ni mogla razgaliti vse svoje pobitosti, ti si sicer dajal oporo, nisi pa je mogel razumeti, ker ne preživljaš istega, poleg tega nihče nima toliko znanja, potrpljenja in razumevanja kot terapevtska skupina – tako člani kot terapevt. In potem ne manjka veliko, da ti pozornost pritegne sotrpin in si začneš domišljati, da se nekaj dogaja z njim. Tako “varno” okolje za flirtanje in afere je tudi služba, tečaj, delavnica, karkoli, kjer ljudje navežejo stik in se pogovarjajo že samo zato, ker so v istem prostoru in imajo iste interese, ni zadrege s prvim korakom in predstavljanjem, ne izpade čudno, če se človeku približaš in tako naprej. Umetni raj.
Tako da gre zelo mogoče samo za en tak čuden prestop. Ko se človek čez par mesecev spominja, se sam sebi zdi trapast in ne more razumeti, kako se je to lahko zgodilo. Če vse ostalo štima, če sta vidva še vedno ta prava, skušaj nekako predelati. Ne verjamem, da je ta tip oziroma trenutna čustva tvoje žene (vprašanje, če so res čustva, če niso samo občutki) vredni, da vse pošlješ k vragu.