Spoštovani g. doktor…
Sem v 30.letu starosti in se vrtim v začaranem krogu.Imava prečudovitega sina,mož je prekrasen oče,skrben,ljubeč,in vse kar spada zraven…problem ni on,ampak sama.Zgodilo se mi je,da sem spoznala nekega moškega(ločenega),na začetku je bila to le prijateljska povezava,kmalu za tem sva postala intimna.
V njem sem enostavno našla “ideal”po katerem hrepenim,neglede na to,da imam v življenju vse zadeve nekako urejene (služba,družina itd…)
Vsak dan se mi dozdeva,da mož ni pravi zame,da nimava prave komunikacije,enostavno da to ni to kar sem si v življenju vizualizirala,da o spolnem življenju niti ne zgubljam besed!Mož je izredno toleranten neglede na to,da čuti da se nekaj dogaja kar se ne bi smelo.Enostavno ne vidim več izhoda,zato vas prosim,če mi lahko podate kakšen nasvet kako naprej??
p.s.:otrok je star komaj leto in pol
naljepša hvala za odgovor in lepo pozdravljeni

Spoštovana Ona,

zaljubljenost je zelo hlapljiva “substanca” in bo lahko brez sledu izginila, če boste nekoliko počakali. Menim, da bi bilo nesmiselno tvegati dober zakon, vsaj takšnega opisujete, preden si vzamete dovolj časa za premislek, predvsem vam priporočam slednje.