Kriteriji za razvrščanje gibalno oviranih
V kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami so opredeljene posamezne stopnje gibalne oviranosti (lažja, zmerna, težja in težka). Vendar pa se mi zdi (to je moj občutek), da ti kriteriji niso najbolj natančni. Navajam primer:
Paraplegik, ki za gibanje ves čas uporablja navadni invalidski voziček, ima zdrave roke (z njimi lahko počne vse, od pisanja, kuhanja, opravljanja različnih del, do ukvarjanja z različnimi športi in prostočasnimi aktivnostmi itd.) in ne potrebuje tuje fizične pomoči (potrebuje le arhitektonsko prilagoditev prostora in okolice), je v skladu s kriteriji zaradi vezanosti na invalidski voziček razvrščen med težje gibalno ovirane. Nasprotno pa je oseba s cerebralno paralizo, ki težko hodi (ima bergle), nima invalidskega vozička, ima pa težave z uporabo rok (težave s koordinacijo in spazmi) in zaradi tega potrebuje tudi fizično pomoč, razvrščena med zmerno gibalno ovirane osebe. Vendar pa ta druga oseba zaradi težav z rokami (težave s koordinacijo gibov, zaradi česar oseba npr. ne more pisati, ne more stabilno držati orodja in jedilnega pribora v rokah, itd:) lahko počne manj stvari kot paraplegik, je manj samostojna in potrebuje več pomoči kot paraplegik!
Torej, merilo za razvrščanje naj bi bilo, koliko gibov zmore opraviti oseba, ne pa, kakšne pripomočke uporablja. V zgornjem primeru bi bilo primerneje, če bi bil paraplegik uvrščen med zmerno gibalno ovirane, oseba s cerebralno paralizo pa med težje ali težko gibalno ovirane.
54354,
ne vem zakaj imam občutek, da sem Vas že prebirala. Če niste eden tistih, ki se stalno obeša na neka pravilnike in zakone, ki pa si jih kajpak razlaga po svoje – se vam že v naprej opravičujem.
S primerom, ki ste ga navedli ( “Paraplegik, ki za gibanje ves čas uporablja navadni invalidski voziček, ima zdrave roke (z njimi lahko počne vse, od pisanja, kuhanja, opravljanja različnih del, do ukvarjanja z različnimi športi in prostočasnimi aktivnostmi itd.) in ne potrebuje tuje fizične pomoči (potrebuje le arhitektonsko prilagoditev prostora in okolice), je v skladu s kriteriji zaradi vezanosti na invalidski voziček razvrščen med težje gibalno ovirane”) ste si v bistvu že sami odgovorili na zastavljeno vprašanje. Kot kriterij gibanja se namreč jemlje samostojnost pri hoji.
Vaš primer pa je v smilslu. pa “saj ima zdrave roke”, pri čemer čisto zamemarite vzrok zaradi česar je oseba na vozičku. Zato ker ne more hoditi, niti z bergami, niti s tujo pomočjo.
In kaj je za Vas merilo, koliko gibov oseba naredi? So pri tem šteti samo gibi z roko? Tudi paraplegik, ki ga opisujete lahko ima CP. Ne razvršča se na podlagi pripomočkov, temveč stanja samostojnega gibanja osebe pri čemer je mišljena predvsem hoja, tek, hoja po stopnicah, presedanje, sedenje… pripomočki so le pomagalo, da je oseba čim bolj samostojna.
Lep pozdrav in lep dan, Petra