V ljubljanski porodnisnici je pred kratkim umrl lep, krepak otrocicek, zamotan in zadrgnjen s popkovnico. Kako se kaj takega lahko zgodi v prisotnosti vec babic, zdravnice, vseh aparatur, ki jih imajo v UKC na razpolago? Otrocicek ni bil niti bolan niti slaboten. Mamici ni nihce prisluhnil, kako da po vec urah brezupnega pritiskanja niso pomislili na carski rez?

Moje izkreno sožalje!
Splet okoliščin, nezainteresiranost, spregledana komplikacija….tudi jaz sem se spraševala vse to, hotela pojasnitev, kako, zakaj,..in veš kaj?Kakršenkoli že je odgovor, ne pomaga, le še bolj boli, ker otročka ni in ga ne bo, nihče ga ne more obudit in mamici, očiju in ostalim, ostaja žalost in bolečina, žal.
Jaz sem nakako sprejela, da je bil splet okoliščin, čeprav se še vedno velikokrat sprašujem, ali bi lahko bilo drugače, če bi mi vsaj nekdo prisluhnil in v teh trenutkih peklensko boli!

škratek

Takšnih žalostnih zgodb je veliko!Vse družine nimajo energije,da bi dale v javnost in bile boj z mlini na veter….zato jih ogromno ostane prikritih in zanje ne vemo… Sodelavki se je po 15 urah rojevanja rodila deklica,ki se je med porodom zadušila…Tega bo kakšna 3 leta.Moje sožalje ob izgubi.

Žal je res takšnih usod veliko. Tudi moj sin je imel zadrgnjeno popkovnico, ovito okoli vratu in telesa vendar sva imela srečo in se je srečno končalo brez posledic….

Nasledji dan po porodu sem dobila cimro, ki je imela malo manj sreče, hčerkica je bila namreč čisto plava ko se rodila in so jo celo oživljali. Hčerkica je morala biti na intenzivni in do mojega odhoda iz porodnišnice je še ni dobila k sebi. Še danes po 6-ih letih se velikokrat vprašam kako se je zgodba končala.

tudi moj fantek je imel zavito popkovino. Za njega je bilo žal prepozno… umrl je nekja ur pred porodom. hud je, res hudo. včasih pomislim kje je pravica, da umre zaželjen, pričakovan in ZDRAV otrok?